Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati

19.11.2019

Glavna inšpektorica Sonja Trančar govori o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju. Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo. Prispevek Tatjane Pirc.

Glavna inšpektorica Sonja Trančar o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju

Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo.
Preden je bila na mesto glavne inšpektorice imenovana Sonja Trančar, je medijska inšpektorica opravljala tudi delo glavnega inšpektorja, zato je prišlo na medijskem področju do precejšnjih zaostankov (konec leta 2018 je ostalo nerešenih kar 93 prijav), postopki pa so se vlekli celo več kot leto dni. Sonja Trančar razlaga, da je sicer trajanje postopka odvisno od njegove zahtevnosti:

“Odkar sem jaz na tej funkciji, postopki ne trajajo dolgo.”

Ali tudi inšpektorat za kulturo in medije pri svojem delu ugotavlja, da je zakon o medijih zastarel? Trančarjeva odgovarja:

“Inšpektorat je sodeloval pri pripravah sprememb zakona o medijih, zavedamo se, da je ta zakon pomanjkljiv, na nekaterih mestih tudi nedorečen, glede na hiter razvoj medijev je malce zastarel, saj je z zakonodajo nemogoče slediti vsem medijskim spremembam, sploh na področju elektronskih publikacij.”

Sedaj na področju medijev dela ena inšpektorica, kar zaenkrat zadostuje, če bo z novelo Zakona o medijih medijski inšpektor dobil več pristojnosti, pa so predvidene kadrovske okrepitve, je povedala Trančarjeva, ki pravi, da se razmere, v katerih dela inšpektorat, izboljšujejo, dobro je ocenila sodelovanje z direktoratom za medije na ministrstvu za kulturo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve in z nekaterimi drugimi inšpektorati.
Medijski inšpektor vsako leto dobi tudi nekaj prijav, ki se nanašajo na 8. člen zakona o medijih, ta govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih. Določba je napotilne narave, ni predvidenih sankcij, zato ukrepanje medijskega inšpektorja ni mogoče. “Kadar inšpektor zazna sume kaznivega dejanja, primer odstopi tožilstvu ali policiji,” pravi Sonja Trančar, ki še dodaja, da inšpektorat spremlja, kaj se dogaja s prijavo, ki jo odstopi:

“V letu 2018 je bilo odstopljenih pet prijav, letos ena, nobena še ni rešena. Zadeve trajajo dolgo, a tudi v prejšnjih letih ni bilo nekih velikih epilogov pri prijavah, ki smo jih odstopili policiji in tožilstvu. Na žalost.”

Je po mnenju glavne inšpektorice v medijih veliko nestrpnosti?

“Na žalost je tega veliko, lahko pa bi bilo drugače. Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati. Ne vem, če bi globe pomagale, prav pa je, da se ga sankcionira.”

Ko se bo razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih preselila v parlament, bo verjetno ena najbolj žgočih točk ravno predlagana sprememba člena o prepovedi sovražnega govora v medijih, s katero naj bi , če bo sprejeta, medijski inšpektor v primerih spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih dobil več pristojnosti za ukrepanje. O odzivnosti politike na razraščanje sovražnega govora smo se pogovarjali s poslanko Natašo Sukič:

“Politika bi lahko naredila ogromno. Mi pa smo trenutno na točki, ko celo iz državnega zbora odmeva sovražni govor. Politika mora najprej dozoreti in doumeti, kaj vse ima v svojih rokah, saj kreira zakonodajo, s to zakonodajo pa bi morali sankcionirati sovražni govor. To bi bil prvi korak k boljšemu stanju v družbi.”

Poslanka Nataša Sukič se zavzema za sklic izredne seje odbora za kulturo v Državnem zboru, na katerem bi razpravljali o sovražnem govoru in sovražnih dejanjih, ki jih tak govor spodbuja.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati

19.11.2019

Glavna inšpektorica Sonja Trančar govori o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju. Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo. Prispevek Tatjane Pirc.

Glavna inšpektorica Sonja Trančar o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju

Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo.
Preden je bila na mesto glavne inšpektorice imenovana Sonja Trančar, je medijska inšpektorica opravljala tudi delo glavnega inšpektorja, zato je prišlo na medijskem področju do precejšnjih zaostankov (konec leta 2018 je ostalo nerešenih kar 93 prijav), postopki pa so se vlekli celo več kot leto dni. Sonja Trančar razlaga, da je sicer trajanje postopka odvisno od njegove zahtevnosti:

“Odkar sem jaz na tej funkciji, postopki ne trajajo dolgo.”

Ali tudi inšpektorat za kulturo in medije pri svojem delu ugotavlja, da je zakon o medijih zastarel? Trančarjeva odgovarja:

“Inšpektorat je sodeloval pri pripravah sprememb zakona o medijih, zavedamo se, da je ta zakon pomanjkljiv, na nekaterih mestih tudi nedorečen, glede na hiter razvoj medijev je malce zastarel, saj je z zakonodajo nemogoče slediti vsem medijskim spremembam, sploh na področju elektronskih publikacij.”

Sedaj na področju medijev dela ena inšpektorica, kar zaenkrat zadostuje, če bo z novelo Zakona o medijih medijski inšpektor dobil več pristojnosti, pa so predvidene kadrovske okrepitve, je povedala Trančarjeva, ki pravi, da se razmere, v katerih dela inšpektorat, izboljšujejo, dobro je ocenila sodelovanje z direktoratom za medije na ministrstvu za kulturo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve in z nekaterimi drugimi inšpektorati.
Medijski inšpektor vsako leto dobi tudi nekaj prijav, ki se nanašajo na 8. člen zakona o medijih, ta govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih. Določba je napotilne narave, ni predvidenih sankcij, zato ukrepanje medijskega inšpektorja ni mogoče. “Kadar inšpektor zazna sume kaznivega dejanja, primer odstopi tožilstvu ali policiji,” pravi Sonja Trančar, ki še dodaja, da inšpektorat spremlja, kaj se dogaja s prijavo, ki jo odstopi:

“V letu 2018 je bilo odstopljenih pet prijav, letos ena, nobena še ni rešena. Zadeve trajajo dolgo, a tudi v prejšnjih letih ni bilo nekih velikih epilogov pri prijavah, ki smo jih odstopili policiji in tožilstvu. Na žalost.”

Je po mnenju glavne inšpektorice v medijih veliko nestrpnosti?

“Na žalost je tega veliko, lahko pa bi bilo drugače. Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati. Ne vem, če bi globe pomagale, prav pa je, da se ga sankcionira.”

Ko se bo razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih preselila v parlament, bo verjetno ena najbolj žgočih točk ravno predlagana sprememba člena o prepovedi sovražnega govora v medijih, s katero naj bi , če bo sprejeta, medijski inšpektor v primerih spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih dobil več pristojnosti za ukrepanje. O odzivnosti politike na razraščanje sovražnega govora smo se pogovarjali s poslanko Natašo Sukič:

“Politika bi lahko naredila ogromno. Mi pa smo trenutno na točki, ko celo iz državnega zbora odmeva sovražni govor. Politika mora najprej dozoreti in doumeti, kaj vse ima v svojih rokah, saj kreira zakonodajo, s to zakonodajo pa bi morali sankcionirati sovražni govor. To bi bil prvi korak k boljšemu stanju v družbi.”

Poslanka Nataša Sukič se zavzema za sklic izredne seje odbora za kulturo v Državnem zboru, na katerem bi razpravljali o sovražnem govoru in sovražnih dejanjih, ki jih tak govor spodbuja.


26.02.2024

Lutke Mladje - 50 let neprekinjene lutkovne dejavnosti koroških Slovencev

Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.


23.02.2024

90 let literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla

Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.


22.02.2024

Hrvaška napihuje cene v kampih

Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.


21.02.2024

Mednarodni dan turističnih vodnikov v znamenju promocijskih aktivnosti

Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.


20.02.2024

V EU številne dileme na področju zagotavljanja varnosti

V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.


20.02.2024

Evropa se oborožuje – bi tudi v Sloveniji morali uvesti obvezno služenje vojaškega roka?

V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.


19.02.2024

Položaj slepih in slabovidnih se je v zadnjih treh desetletjih izboljšal

V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.


19.02.2024

Bela Fleck

Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.


16.02.2024

Goran Novkovič: Od garaže do globalnih šampionov

Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.


15.02.2024

Jan Fonda - huda preizkušnja ne jemlje zagona

Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.


14.02.2024

Samo še 16 odstotkov porabljene hrane je pridelane v Sloveniji

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.


13.02.2024

Lastnike nepremičnin skrbi dvig davka na nepremičnine na Hrvaškem

Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.


13.02.2024

José Luís Peixoto: 100 let radia, 50 let demokracije

Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.


13.02.2024

Svetovni dan radia: radio je še vedno najbolj zaupanja vreden vir informacij

Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).


12.02.2024

Za Euro 2024 vlada izjemno zanimanje

Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.


08.02.2024

Kdo so Prešernovi nagrajenci za leto 2023?

Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.


07.02.2024

Sosed tvojega brega

Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.


06.02.2024

Manko lahkega branja omogoča manipulacijo s četrtino državljanov

V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay


06.02.2024

Zakon o psihoterapiji - bomo našli skupni jezik?

V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia


06.02.2024

Osebe z intelektualno oviro so pogoste žrtve spletnih zlorab

Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay


Stran 14 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov