Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile. Analiza Urške Valjavec
V Sloveniji se zmanjšuje delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let. To bo predstavljalo velike težave za gospodarstvo, ki bo, brez ustrezne politike na trgu dela, ostalo brez nove delovne sile
Število prebivalcev Slovenije se že dlje časa giblje okoli dveh milijonov. A od leta 2012 se intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva – povečuje se delež starejših. Število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino, se zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb na leto, število starejših – tistih nad 65 let pa se v podobnem obsegu povečuje. Glede na izračune UMAR-ja se bo tak trend samo nadaljeval. In posledice na trgu dela? Pomanjkanje delovne sile. Strokovnjaki govorijo in pišejo o izzivih – kar v prevodu pomeni težave. Na eni strani zmanjšanje obsega delovne sile, ki financira pokojnine in na drugi strani vedno večje število starejših. Tu je še odseljevanje – številke so jasne – največ priselitev in odselitev je med osebami s srednješolsko izobrazbo. Toda – Alenka Kajzer, UMAR, pravi:
“Od leta 2012 beležimo zaskrbljujoč trend, ko število odseljenih s terciarno izobrazbo, presega število priseljenih s terciarno izobrazbo.”
Kljub večletni konjunkturi najbolj izobraženi Slovenci – med njimi številni mladi veliko bolj odhajajo v tujino kot v času krize. Gre za trend, ki ga moramo zaustaviti, še posebej, če želimo graditi na gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo. Kje so rešitve? Simulacija UMARja je pokazala, da čeprav bi izkoristili ves potencial domače delovne sile, bi se zaposlenost do leta 2030, če ne bilo priselitev, ustavila. Za nevtralizacijo upadanja delovno sposobnega prebivalstva bi bil potreben zelo visok neto selitveni prirast – govorimo o več kot 10 tisoč neto priselitev na leto. Toda – Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije:
“Glede na stanje družbe in politike, smo danes v precepu. Vemo, da potrebujemo ljudi, hkrati jih pa nočemo. Mi bi si želeli, da nas rešijo iz tega, ne želimo pa si, da bi živeli z nami.”
Bi lahko rezerve poiskali na domačem trgu? Začnimo z aktivacijo brezposelnih. Glavna ugotovitev UMAR-ja je, da so se v obdobju 2013/2018 proste kapacitete močno zmanjšale. Rezerve so med mladimi šolajočimi, ki jim je treba zagotoviti hiter prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Na drugi strani pa starejša populacija. Tam so rezerve – to nam kaže nizka stopnja delovne aktivnosti oseb starih od 55 do 64 let. Situacija se od leta 2013 – to je od zadnje pokojninske reforme – sicer izboljšuje. Kadrovska direktorica v Atlantic Grupi Nataša Bazjak Cristini pravi, da se mnogi zaposleni odločijo za podaljšanje delovne dobe.
“Ker vedo, da so pokojnine prenizke in v bistvu ostajajo pri nas. Zato intenzivno razmišljamo o prilagajanju delovnih mest. Poleg tega je pomembno, da starejše dodatno spodbujamo k prenašanju znanja.”
Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti težave zagotavljanja zadostnega obsega delovne sile kratkoročno lahko nekoliko ublaži. A dejstvo je, da poleg aktivacije določenih skupin prebivalstva problem omili lahko zgolj večje priseljevanje tujih državljanov. V evropskem prostoru poteka “boj” za najboljše delavce. Prvi korak Slovenije – oblikovanje bolj sprejemljive družbe, države in delovnega okolja.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Ob Mednarodnem dnevu mladih, ki ga po zaslugi Organizacije združenih narodov praznujemo 12. avgusta že vse od leta 1999, mladi vsako leto opozorijo na svoje težave in izzive s katerimi se soočajo. Letošnja tema so digitalne inovacije mladih za trajnostni razvoj. Mladostniki v Sloveniji pa ob tem še posebno opozarjajo na neodzivnost in slabo komunikacijo s stani vlade.
Med 12. in 17. avgustom bo v Novem mestu potekal že 24. festival Jazzinty, ki združuje delavnice, skladateljsko nagrado ter večerne koncerte. Rdeča nit letošnjega festivala je povezava med glasbo in plesom, ki sega globoko v preteklost in se v zadnjem obdobju zopet prebuja in prihaja v ospredje. Več o samem festivalu pa je glasbeni urednici Alji Kramar povedala umetniška vodja, Ana Čop.
Jadralec Toni Vodišek je danes postal olimpijski podprvak v formuli kite. Zlato je osvojil Avstrijec Valentin Bontus, bron pa Singapurec Maximilian Mader. Po zlatu judoistke Andreje Leški je to druga kolajna za Slovenijo na letošnjih igrah. Kolikšno težo je pri Vodiškovem srebru igrala dvojna kazen, ki jo je prejel, in zakaj je do nje sploh prišlo? Iz Pariza se nam je javil naš kolega iz športnega uredništva Luka Petrič in pokomentiral aktualno dogajanje na olimpijskih igrah.
Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?
Medtem ko gredo Olimpijske igre počasi h koncu, smo se danes pogovarjali z enim izmed zdravnikov, ki v Parizu skrbijo za naše športnike. Ortopeda, Robija Kelca, je Helena Lovinčič poklicala ravno, ko je s tribune spremljal fantastični nastop naše plezalke, Janje Garnbret. Med drugim je povedal, da so to njegove druge poletne olimpijske igre, za plezalce je namreč skrbel že v Tokiu, da hujšega dela s športniki bi, razen nekaj prehladov in glavobolov. Komentiral pa je tudi kakovost hrane, razmere v reki Seni in organizacijo na splošno.
V teh poletnih dneh se iz Ljubljane selimo v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer so bile konec julija evropske športne igre za dializne in bolnike s transplantacijo. Naši tekmovalci, člani društva Transplant, so dosegli velik uspeh. V Slovenijo so se vrnili s skupno 11 medaljami. Tekmovanja sta se udeležila tudi podpredsednik društva Transplant Andrej Žido in vodja slovenske ekipe Peter Tišler. Z njima se je pogovarjala Julija Kandare.
Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov.
V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov
Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
Neveljaven email naslov