Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic, ki izvajajo dejavnost na kar 273 lokacijah, 92 postajališčih premičnih zbirk ter s 13 bibliobusi, ki se ustavljajo na 719 postajališčih. Vsako leto jih obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Kaj vse nudijo naše knjižnice, s kakšnimi težavami se spopadajo, pa tudi, katere se največje in najbolj moderne knjižnice po svetu?
Zakaj hodimo v knjižnice, kako se je njihova vloga spremenila in kakšne so knjižnice po svetu
Slovenske splošne knjižnice vsako leto obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Naše knjižnice tudi sicer ne zaostajajo za tistimi v svetu, poudarja Barbara Cesar, vodja območne enote Knjižnice Otona Župančiča, ki je največja enota Mestne knjižnice Ljubljana.
“Kot v svetu so tudi slovenske splošne knjižnice postale predvsem družabni prostori, naša enota ima na primer dolgo šahovsko tradicijo, imamo tudi družabne igre za odrasle … Seveda so v knjižnicah še vedno t.i. tihi prostori, a ti so že nekaj časa omejeni na študijske oddelke in čitalnice, drugod je celo zaželeno, da se ljudje pogovarjajo in družijo.”
Za največjo knjižnico na svetu velja Kongresna knjižnica v Washingtonu s svojo znamenito okroglo čitalnico, čeprav je po mnenju Britancev še večja Britanska knjižnica v Londonu. Visoko na lestvici je tudi Newyorška javna knjižnica. Obe slavni ameriški knjižnici je obiskal naš dopisnik Andrej Stopar.
“Ne glede na sodobne tehnologije, zaradi katerih se zdi, da se vloga knjižnic občutno spreminja, obe knjižnici, washingtonska in newyorška, ostajata ključni hraniteljici znanja s klasičnimi in digitaliziranimi zbirkami, spletnim dostopom, bogatih arhivom, služita kot študijska, raziskovalna, razstavna centra in sta dostopna tako specializiranim javnostim kot splošni javnosti. Obvezni postaji, če obiščete ameriško prestolnico ali New York.”
Tudi Uroš Lipušček, ki se nam oglaša iz Pekinga, največjo azijsko knjižnico rad pokaže prav vsakemu obiskovalcu, ki obišče kitajsko prestolnico, saj gre za ta trenutek verjetno najbolj moderno javno knjižnico na svetu.
“Ker se Kitajci zavedajo, da napredek ne bo mogoč brez ustreznih javnih in univerzitetnih knjižnic, oblasti namenjajo njihovemu razvoju ogromna finančna sredstva. Pekinške mestne oblasti odvajajo v ta namen kar 6% ustvarjenega bruto proizvoda, kar je verjetno največji odstotek na svetu.”
Knjižnice se prilagajajo tudi potrebam senzorno oviranih, med njimi so na primer slepi in slabovidni. Ponudba zvočnih knjig se počasi veča, najnovejša slovenska zvočna knjiga pa je nastala v naši RTV hiši po knjižni uspešnici, kriminalki Jezero Tadeja Goloba. Zvočna knjiga, ki jo bere Sebastjan Cavazza, celo vseh njenih 45 nadaljevanj, vam bo v poslušanje ponujena tudi na 1. pr. RA SLO, vsak dan razen nedelje ob 18.15. Začnemo v sredo, 27. novembra.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic, ki izvajajo dejavnost na kar 273 lokacijah, 92 postajališčih premičnih zbirk ter s 13 bibliobusi, ki se ustavljajo na 719 postajališčih. Vsako leto jih obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Kaj vse nudijo naše knjižnice, s kakšnimi težavami se spopadajo, pa tudi, katere se največje in najbolj moderne knjižnice po svetu?
Zakaj hodimo v knjižnice, kako se je njihova vloga spremenila in kakšne so knjižnice po svetu
Slovenske splošne knjižnice vsako leto obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Naše knjižnice tudi sicer ne zaostajajo za tistimi v svetu, poudarja Barbara Cesar, vodja območne enote Knjižnice Otona Župančiča, ki je največja enota Mestne knjižnice Ljubljana.
“Kot v svetu so tudi slovenske splošne knjižnice postale predvsem družabni prostori, naša enota ima na primer dolgo šahovsko tradicijo, imamo tudi družabne igre za odrasle … Seveda so v knjižnicah še vedno t.i. tihi prostori, a ti so že nekaj časa omejeni na študijske oddelke in čitalnice, drugod je celo zaželeno, da se ljudje pogovarjajo in družijo.”
Za največjo knjižnico na svetu velja Kongresna knjižnica v Washingtonu s svojo znamenito okroglo čitalnico, čeprav je po mnenju Britancev še večja Britanska knjižnica v Londonu. Visoko na lestvici je tudi Newyorška javna knjižnica. Obe slavni ameriški knjižnici je obiskal naš dopisnik Andrej Stopar.
“Ne glede na sodobne tehnologije, zaradi katerih se zdi, da se vloga knjižnic občutno spreminja, obe knjižnici, washingtonska in newyorška, ostajata ključni hraniteljici znanja s klasičnimi in digitaliziranimi zbirkami, spletnim dostopom, bogatih arhivom, služita kot študijska, raziskovalna, razstavna centra in sta dostopna tako specializiranim javnostim kot splošni javnosti. Obvezni postaji, če obiščete ameriško prestolnico ali New York.”
Tudi Uroš Lipušček, ki se nam oglaša iz Pekinga, največjo azijsko knjižnico rad pokaže prav vsakemu obiskovalcu, ki obišče kitajsko prestolnico, saj gre za ta trenutek verjetno najbolj moderno javno knjižnico na svetu.
“Ker se Kitajci zavedajo, da napredek ne bo mogoč brez ustreznih javnih in univerzitetnih knjižnic, oblasti namenjajo njihovemu razvoju ogromna finančna sredstva. Pekinške mestne oblasti odvajajo v ta namen kar 6% ustvarjenega bruto proizvoda, kar je verjetno največji odstotek na svetu.”
Knjižnice se prilagajajo tudi potrebam senzorno oviranih, med njimi so na primer slepi in slabovidni. Ponudba zvočnih knjig se počasi veča, najnovejša slovenska zvočna knjiga pa je nastala v naši RTV hiši po knjižni uspešnici, kriminalki Jezero Tadeja Goloba. Zvočna knjiga, ki jo bere Sebastjan Cavazza, celo vseh njenih 45 nadaljevanj, vam bo v poslušanje ponujena tudi na 1. pr. RA SLO, vsak dan razen nedelje ob 18.15. Začnemo v sredo, 27. novembra.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov