Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja
Štrudel, župa, šnicel ... vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.
"V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi," pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi "prišleke" iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:
"Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda."
V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: "Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno." Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko "poslovenili", iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food ...
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.
V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.
Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.
Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.
Komik Vinko Šimek znan tudi kot Jaka Šraufciger poudarja, da se pri pripravi skečev komiki prilagajajo razmeram v družbi in okolju. Tako je tudi v trenutnem času, ko se življenje odvija v karanteni. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridboiti uvod v to, kako potekajo notranji procesi. Od 80. let 20. stoletja se intenzivno uporablja in raziskuje v medicini in je z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti. Kako praktično razvijati čuječnost nas v novi epizodi uči prof. dr. Borut Škodlar.
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Združene države Amerike so konec minulega tedna venezuelskega predsednika Nicolasa Madura obtožile narkoterorizma in ob tem za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale 15 milijonov dolarjev nagrade. To je še dodaten pritisk na Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Vendar pa utegne imeti ravno nasprotne učinke, meni poznavalec Latinske Amerike Simon Tecco. Venezuela se že več let sooča s hudo gospodarsko krizo in s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi v zdravstvu. V razmerah pandemije koronavirusa bi to lahko privedlo do katastrofe.
Skrbno umivanje rok z milom in razkuževanje z alkoholnimi razkužili lahko prepreči okužbo z novim koronavirusom in omeji njegovo širjenje. Vendar pa nekateri ta zaščitni ukrep večkrat opuščajo, ker so njihove roke vedno bolj suhe, rdeče, razpokane, tudi vnete. Navodila, kako naj si roke umivamo in razkužujemo, poznamo. Kakšna pa je ustrezna nega poškodovanih rok, je poizvedel Iztok Kônc. Foto: Mizianitka/ Pixabay
Glasbene šole v Sloveniji obiskuje približno 25.000 osnovnošolcev in nekaj več kot 1.100 dijakov. Glasbene šole se trudijo, da učencem zagotavljajo nemoteno delo tudi naprej, saj se vsak večji izpad kontinuiranega dela takoj pokaže v upadu kondicije. Kako v tem času poteka pouk inštrumenta, ki ga ne moremo enačiti s poukom matematike ali jezika? Pri poučevanju inštrumenta poleg slušnih veščin prevladuje še fina motorika in pravilna telesna drža. Pri teoretičnih predmetih pa gre za uzaveščanje abstraktnih pojmov, kot so višina tona, trajanje in tudi barva. Kako so se glasbene šole lotile pouka na daljavo je raziskal Matej Jevnišek.
Neveljaven email naslov