Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem o belgijskem vstopu v novo leto, dronih namesto ognjemeta in tihotapljenju kokaina.
Z Igorjem Juričem o zasegih kokaina v belgijskih pristaniščih ter o tem, kako so v leto 2020 vstopili Belgijci
Po podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami so v letu 2017 v Evropski uniji zasegli rekordno količino kokaina – dobrih 140 ton. Od tega so ga v zabojnikih v belgijskih pristaniščih odkrili dobro polovico, 77 ton. “Na podlagi pri Združenih narodih zbranih podatkov tako sklepajo, da približno polovica vsega kokaina, ki v Evropo pride iz latinske Amerike, prispe prek belgijskih pristanišč,” poroča Igor Jurič.
Leta 2018 so npr. samo v Antwerpnu odkrili 50 ton kokaina.
Vstop v novo leto je bil v Bruslju relativno miren, brez kakšnih večjih incidentov. “Je pa policija sporočila, da je do jutra zaradi različnih prekrškov pridržala več kot 200 ljudi, v mestu so večkrat posredovali tudi gasilci, ker so goreli smetnjaki z odpadki, pa tudi 20 avtomobilov,” poroča naš dopisnik. Ena osrednjih točk v Bruslju je bila ob vznožju Atomiuma, kjer se je po podatkih organizatorjev zbralo med 50 in 60 tisoč ljudi, ki so prišli opazovat ognjemet. Ta je ob nastopu novega leta nebo razsvetljeval kar 18 minut.
“Je pa ognjemet izpolnjeval kar stroga merila, ki so jih postavile oblasti – moral je biti ekološko prijazen, zato je vseboval le izdelke evropskega porekla in uporabljene sestavine so morale biti ekološko razgradljive. Hrup, ki so ga povzročale pokajoče rakete pa je moral ustrezati strogim merilom o omejevanju hrupa. Organizatorji so tudi poskrbeli, da na prizorišču niso bili dovoljeni plastični izdelki. Sicer je bil zvečer močno okrepljen javni promet, sploh metroji in tramvaji. Ti so po polnoči do 2. ure zjutraj ponujali brezplačno vožnjo za vse, ki so se s praznovanja vračali domov.”
“Namesto ognjemeta so v mestu Brugge pripravili predstavo dronov. Pripravljali so jo kar tri leta, stroški so na koncu znašali 25 tisoč evrov. A vse skupaj se zaradi vremena ni najbolj posrečilo.
Okoli 100 malih dronov z lučkami na spodnjem delu se je zaradi megle začelo vračati na Zemljo, tako, da je bilo treba celoten šov krepko skrajšati, na le na nekaj minut. Imajo pa kljub težavam namen v prihodnjih letih vse skupaj ponoviti. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je parlament belgijske zvezne dežele Flandrije lani aprila soglasno sprejel prepoved ognjemetov na območju te dežele.
Prav zaradi te prepovedi pa je prišlo tudi do spora z zvezno vlado v Bruslju. Ta je namreč na ustavnem sodišču vložila tožbo proti Flandriji, ker po njenem mnenju tovrstna prepoved ni v pristojnosti dežel in naj bi tudi kršila uredbe Evropske unije.”
Kot smo že poročali, tornadi, ki so v noči s petka na soboto prizadeli več zveznih držav na jugu in srednjem zahodu ZDA, so zahtevali več deset življenj, od tega največ v Kentuckyju. To območje so prizadeli štirje tornadi, od tega eden, ki je prizadel skoraj 400 kilometrov dolgo območje. Poleg smrtnih žrtev je Kentucky po besedah guvernerja verjetno ostal brez najmanj 1000 hiš, več deset tisoč odjemalcev je brez elektrike, nacionalna garda pa pomaga iskati preživele, ranjene in mrtve. Decembra ponavadi zaradi mrzlega vremena ni toliko tornadov. Nekateri domnevajo, da gre za posledico podnebnih sprememb, saj je te dni po ZDA nenavadno toplo. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog in lovec na tornade poudarja, da je dogodek zelo nenavaden, ker se je zgodil sredi zime.
Marsikdo z njim potuje dnevno na delovno mesto, v šolo, na fakulteto ali po opravkih. Potovanje z vlakom je udobnom, poceni in ekološko. Potovati z vlakom je trajnostno. Po podatkih Evropske komisije predstavlja železniški promet manj kot odstotek emisij toplogrednih plinov iz prometa, medtem ko cestni promet kar 72 %. Sliši se idealno. Kaj pa točnost in sama kredibilnost voznega reda? Zadnje mesece pogosto poslušamo komentarje o zamudah v potniškem prometu. Razlog za velike zamude so gradbena dela na železniških prograh.
Tragično reševanje begunske družine v reki Dragonji in iskanje desetletne deklice, ki jo je odnesel tok reke, je zaznamovalo včerajšnji svetovni dan človekovih pravic. Primer, ki se je zgodil v četrtek ponoči, dokazuje, da obstajajo načela spoštovanja človeških življenj, dostojanstvo in svoboda za vse le na deklarativni ravni. Odzivi odgovornih pa kažejo na sprenevedanje ob tragičnem dogodku, v komentarju razmišlja Tjaša Škamperle. Predsednik Borut Pahor meni, da je treba skrbno preiskati in ugotoviti, ali je bilo v tej tragediji storjenega kaj narobe. Ima prav: poglejmo, kaj je narobe. To, da so ob slovensko-hrvaški meji rezilne žice, ki so bile v begunski krizi sprva postavljene kot začasne, je narobe. Ni jih postavila ta vlada in nobena jih v šestih letih niti ni odstranila. Zamenjava za panelne ograje se samo lepo sliši, svojega namena tako ali tako ne dosegajo. Po izkušnjah organizacij, ki se z begunci pogovarjajo, jih prav te ovire vodijo proti še težje premostljivim predelom na meji – da, tudi v reke, čez zasnežene hribe. Narobe je to, da so se pri nas bolj posvečali vprašanju, ali lastniku zemljišča, kjer stoji ograja, pripada odškodnina, kot pa s tem, da je na balkanski poti na tisoče beguncev, ki jim Hrvaška, Slovenija in druge evropske države odrekajo možnost poiskati zaščito. Policija je, kar je potrdilo tudi sodišče, nezakonito, brez možnosti vložitve prošnje za azil, begunce vračala v roke hrvaške policije. Situacija ni enoznačna: nekateri policisti begunce vračajo, drugi jim pomagajo pri porodih sredi gozda ali zanje skočijo v mrzlo reko. /V reki Dragonji se zahvaljujoč občanu in policistom ni zgodila še večja tragedija./ Toda družino so vrnili na Hrvaško. Narobe je, da se predsednik ni vprašal, kako to, da mati v šoku in izmučenosti ni zaprosila za mednarodno zaščito. In narobe je, da Božo Predalič v isti sapi izrazi sočutje z vpletenimi v tragedijo, označi mater za neodgovorno in begunce usmeri na zakonite mejne prehode. Narobe je, da človek na to sploh pomisli in da je povrhu vsega to celo državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve – ki kroji azilno politiko. Vprašanje beguncev presega naše meje – odgovore terja tudi na širši – regionalni in evropski ravni. Predsednik države ima prav: če je šlo kaj narobe, je treba poiskati odgovorne. Zato naj se danes še enkrat pogleda v ogledalo, kjer bo našel del odgovora.
Vsako leto 10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, s katerim praznujemo obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah z leta 1948. Letošnja tema ob praznovanju se nanaša na enakost in 1. člen deklaracije, ki se glasi "vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice", so zapisali na spletni strani Združenih narodov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V atrij glavne ljubljanske pošte se je ta teden preselil prepoznavni obraz kobariške kulinarike. Chefinja Ana Roš s približno polovico svoje ekip z dvema Michelinovima zvezdicami nagrajene Hiše Franko –bo vse do sobote kuhala na razprodanem dogodku, t.i. pop up dogodku. Pop up restavracija – gre za začasen dogodek, ki se odvija v unikatnih prostorih – Ani Roš vedno predstavlja izziv, saj se – kot pravi - soočaš z drugačnim okoljem, si v nepredvidljivi situaciji, saj nisi v svoji kuhinji, kjer vsak njen kotiček poznaš do potankosti. Tovrstne dogodke občuti kot štartanje s točke 0. “Predvsem se pa tik pred zdajci – zdaj sva par minut pred dogodkom – sprašuješ Tina Lamovšek se je s kuharsko mojstrico pogovarjala nekaj minut pred začetkom ponedeljkovega dogodka. In čeprav je Hiša Franko drugačen tip gostinsko-restavracijske ponudbe, je novinarka začela pogovor z vprašanjem glede vladnih ukrepov, ki prepovedujejo prodajo jedače in pijače na prazničnih stojnicah. Gostinci so namreč ogorčeni, čeprav – kot smo poročali – so se v Ljubljani znašli drugače. Foto: www.slovenia.info (Dean Dubokovič)
V newyorški Metropolitanki v operi Evridika mladega ameriškega skladateljskega zvezdnika Matthewa Aucoina je sinoči v dirigentski vlogi debitirala Daniela Candillari. Mariborčanka, ki se je rodila v Novem Sadu, glasbo pa študirala v Gradcu, Indiani in na Dunaju, je nekaj časa sodelovala z Opero in baletom SNG Maribor. Zdaj pa že skoraj desetletje ustvarja z najuglednejšimi opernimi hišami, filharmonijami in glasbenimi akademijami v Združenih državah.
Zaradi težkih razmer v covid bolnišnicah je minister za zdravje pred časom pozval k pomoči tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Pozivu so se odzvali na Srednji šoli Zagorje z dijaki tretjega letnika programa zdravstvena nega. Dijaki, ki bi sicer morali na delovno prakso spomladi, so se skupaj z učitelji odločili priskočiti na pomoč, tako kot je sicer v njihovem poklicu pravilo, ko jih potrebujejo. Nekaj dijakov je odšlo v zdravstveni dom in dom starejših, večina pa v regijsko bolnišnico v Trbovlje, kjer jih je obiskala tudi Karmen Štrancar Rajevec.
»Ljubljana ljubi hrano!« vas ob prebiranju nove kulinarične revije Gourmet Ljubljana, ki zajema gastronomsko DNK prestolnice, nagovori uredništvo. Na skoraj sto dvajsetih straneh se boste spoznali z ljubljansko kulinarično sceno prek zgodb chefov, njihovih mojstrovin, ponudnikov in proizvajalcev; najdete tudi recepte in ideje, kako osnovno jed povzdigniti na vrhunsko raven. Burek s tartufi? Zakaj pa ne. Mimogrede, burek krasi tudi naslovnico omenjene revije, ki bo izšla enkrat na leto ob festivalu November Gourmet. Delček vsebine predstavlja Tina Lamovšek.
Naše gostinstvo se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je kadrovske težave še dodatno povečala. Čeprav je država tej panogi v tem času pomagala, zaznavajo namreč še večji odliv kadra v sosednje države kot pred to krizo, tudi sicer pa je zanimanje za delo v tej panogi vse manjše. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kaj bi bile rešitve za nastale razmere, v prispevku Nataše Kuhar.
Nekoliko drugačno praznično vzdušje je letos. Brez prireditev, z okrnjenimi božičnimi sejmi in brez hrane in pijače na stojnicah. Darila so tista, ki ostajajo in ki mnogim pričarajo lepe praznike. O nakupovanju daril, o preudarnosti pri tem početju ob mnogih reklamah in vabilih k trošenju ter o razmisleku o smiselnosti zadolževanja za decembrske nakupe.
Zadnji teden z zanimanjem sledimo, kako se omikron širi po Evropi in svetu. Za zdaj še ugibamo, kaj nas čaka: Ali bo omikron hujši od delte? Ali bodo za covidom zbolevali tudi cepljeni? Kaj pa prebolevniki? V državah na jugu Afrike je omikron v samo mesecu dni prehitel delto in predstavlja že kar devetdeset odstotkov vseh novih okužb. Nove variante pri Covid-19 Sledilniku spremlja Sebastian Pleško. Marca letos je prvi razkril, da je v Sloveniji že prisotna nigerijska mutacija koronavirusa. Kaj pa napoveduje glede različice omikron, ga je vprašal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay
Za otroke je od danes naprej na voljo aplikacija RTV Živ žav, primerna za mobilne telefone in tablične računalnike. Z njeno pomočjo otroci vstopajo v varen digitalni svet in se učijo prvih črk ter branja na njim prikupen način.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znana je zmagovalna pravljica natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci in pravljice, ki jih je tričlanska strokovna žirija predlagala za odkup.
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Letošnji mednarodni dan prostovoljstva, ki bo v nedeljo, poteka pod naslovom Prostovolji zdaj za našo skupno prihodnost. V organizaciji Slovenske filantropije pa danes že poteka 13. slovenski kongres prostovoljstva, na katerem se pogovarjajo o pomenu solidarnosti pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov. Civilna družba in prostovoljci tudi sicer želijo nagovoriti ljudi za skupno reševanje problemov sedanjosti in prihodnosti ter za iskanje trajnih in izvedljivih rešitev. Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki vodi programe prostovoljstva, je več povedala o duši prostovoljstva nasploh ter poudarila, da je v to današnjih družbah to velikokrat socialni korektiv.
V Rigi, glavnem mestu Latvije, poteka dvodnevno srečanje zunanjih ministrov članic zveze Nato. Danes razpravljajo o bolečih lekcijah iz Afganistana, od koder se je zavezništvo z Ameriko na čelu umaknilo letošnjega avgusta. Tudi sicer so ministri opozorili na nove napetosti ob ukrajinsko-ruski meji. Nato namreč kritizira Moskvo, da tam kopiči vojaške sile. Rusija obtožbe zavrača kot zahodno propagando, medtem pa uradni Kijev ruske manevre, belorusko izkoriščanje migrantov in energetsko krizo razume kot enovit hibridni napad na zavezništvo. O izzivih Severnoatlantskega zavezništva se je kolega Miha Lampreht pogovarjal z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede dr. Vladimirjem Prebiličem.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli še vedno stigmatizirani, pri čemer pa so diskriminacije v največji meri deležni v zdravstvenem okolju.
Neveljaven email naslov