Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Iskalna in reševalna akcija na območju Blegoša

16.01.2020

Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.

Gorski reševalec Dušan Gartner: "Po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma."

V skupini tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote, ki je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca, je bil tudi gorski reševalec Dušan Gartner. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija je bila zahtevna in fizično naporna. Gorski reševalci iz Škofje Loke so bili o dogodku obveščeni v torek zvečer. Ponesrečeni je imel s seboj tudi dva psa, prva, aljaška malamutka Messy, je sama prišla do avtomobila na izhodišču planinske poti.

»Pihal je močan veter, tla so bila pomrznjena, bilo je veliko listja. Nad gozdno mejo je bilo območje iskanja poledenelo, vlekle so se megle. Gorski reševalci smo zvečer začeli iskati na območju Blegoša, ki je prepleteno s pohodniškimi potmi. Okoli druge ure zjutraj smo iskanje prekinili, saj vreme in razmere niso več dopuščali varnega iskanja. Ob osmih zjutraj smo spet začeli iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi psi.«

»Psi so vestno opravljali svoje delo. Glede na to, da smo ponesrečenca potem našli na drugi strani Blegoša, ga na takšni razdalji niso mogli zaznati. Okoli desete ure dopoldne smo se dobili na točki, kjer smo naredili nov načrt, in se odločili za pregled strmega skalnatega območja, kjer naj bi bil ponesrečenec. Našli smo ga v strmi grapi v Javorjevi dolini nad Volako v Poljanski dolini. Ob njem je bila psička Šaka, mešanka med ovčarjem in aljaškim malamutom. Zanesljivo lahko rečem, da ima prav psička veliko zaslugo, da je ponesrečeni preživel. Bila je tesno ob njem, grela ga je in najverjetneje tudi branila pred zvermi in divjimi živalmi. Psička Šaka je, tako domnevamo, prek strmega skalnatega območja našla pot, in poiskala svojega gospodarja, na katerega je bila navezana, in ostala pri njem.«

Dušan Gartner ima tudi sam dveletno psičko Lori in je vodnik reševalnih psov GRZS.

»Dogodek je bil stres tudi za psa, tako kot ponesrečenec je bila na koncu z močmi. Ponesrečenca je na zdravljenje odpeljal helikopter. Poskrbeli smo tudi za psičko. Dobila je liter in pol vode in hrano, sklepamo, da je bila ves čas ob njem. Grela ga je in mu bila v psihično oporo.«

Dušan Gartner je v skupni akciji sodeloval skupaj z ženo Špelo. Ta se je iskalni in reševalni akciji na območju Blegoša v torek zvečer priključila kot gorska reševalka, v sredo zgodaj zjutraj pa je bila aktivirana kot policistka, članica GPE.

»Med akcijo zasleduješ samo en cilj: čim prej pomagati, po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma,« je strnil vtise po akciji na Blegošu Dušan Gartner.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Iskalna in reševalna akcija na območju Blegoša

16.01.2020

Skupina tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Ko so ga po večurni iskalni akciji v torek zvečer in včeraj dopoldne našli nad vasjo Volaka, je bila ob njem tudi psička Šaka. Gorski reševalci pravijo, da ga je grela in v mrzli noči preprečila hujše posledice. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija, je bila zahtevna in fizično naporna, spreminjalo se je tudi vreme. Tako je v prve vtise po akciji v ogovoru z Aljano Jocif strnil gorski reševalec iz škofjeloške gorsko-reševalne službe Dušan Gartner.

Gorski reševalec Dušan Gartner: "Po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma."

V skupini tridesetih gorskih reševalcev in policistov gorske policijske enote, ki je včeraj na območju Blegoša našla ponesrečenega planinca, je bil tudi gorski reševalec Dušan Gartner. Ponesrečeni je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Sprva iskalna, potem pa reševalna akcija je bila zahtevna in fizično naporna. Gorski reševalci iz Škofje Loke so bili o dogodku obveščeni v torek zvečer. Ponesrečeni je imel s seboj tudi dva psa, prva, aljaška malamutka Messy, je sama prišla do avtomobila na izhodišču planinske poti.

»Pihal je močan veter, tla so bila pomrznjena, bilo je veliko listja. Nad gozdno mejo je bilo območje iskanja poledenelo, vlekle so se megle. Gorski reševalci smo zvečer začeli iskati na območju Blegoša, ki je prepleteno s pohodniškimi potmi. Okoli druge ure zjutraj smo iskanje prekinili, saj vreme in razmere niso več dopuščali varnega iskanja. Ob osmih zjutraj smo spet začeli iskalno akcijo, v kateri so sodelovali tudi psi.«

»Psi so vestno opravljali svoje delo. Glede na to, da smo ponesrečenca potem našli na drugi strani Blegoša, ga na takšni razdalji niso mogli zaznati. Okoli desete ure dopoldne smo se dobili na točki, kjer smo naredili nov načrt, in se odločili za pregled strmega skalnatega območja, kjer naj bi bil ponesrečenec. Našli smo ga v strmi grapi v Javorjevi dolini nad Volako v Poljanski dolini. Ob njem je bila psička Šaka, mešanka med ovčarjem in aljaškim malamutom. Zanesljivo lahko rečem, da ima prav psička veliko zaslugo, da je ponesrečeni preživel. Bila je tesno ob njem, grela ga je in najverjetneje tudi branila pred zvermi in divjimi živalmi. Psička Šaka je, tako domnevamo, prek strmega skalnatega območja našla pot, in poiskala svojega gospodarja, na katerega je bila navezana, in ostala pri njem.«

Dušan Gartner ima tudi sam dveletno psičko Lori in je vodnik reševalnih psov GRZS.

»Dogodek je bil stres tudi za psa, tako kot ponesrečenec je bila na koncu z močmi. Ponesrečenca je na zdravljenje odpeljal helikopter. Poskrbeli smo tudi za psičko. Dobila je liter in pol vode in hrano, sklepamo, da je bila ves čas ob njem. Grela ga je in mu bila v psihično oporo.«

Dušan Gartner je v skupni akciji sodeloval skupaj z ženo Špelo. Ta se je iskalni in reševalni akciji na območju Blegoša v torek zvečer priključila kot gorska reševalka, v sredo zgodaj zjutraj pa je bila aktivirana kot policistka, članica GPE.

»Med akcijo zasleduješ samo en cilj: čim prej pomagati, po zahtevni akciji so napori pozabljeni, čustva izbruhnejo doma,« je strnil vtise po akciji na Blegošu Dušan Gartner.


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


Stran 48 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov