Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.
Foto: Pixabay
Požari so uničili več kot 10 milijonov hektarjev in zahtevali življenja več milijonov živalskih vrst. In ni jih še konec
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.
»Podobe v požarih poginulih in ožganih koal so resnično globoko pretresli ljudi. Znanstveniki ocenjujejo, da smo v severnem delu države Novi južni Wales izgubili 30 odstotkov njihovega habitata. Na otoku Kenguru je habitat povsem uničen. Zavedamo so, da so požari koale nedvomno močno prizadeli, bo pa minilo še kar nekaj časa, preden bomo natančno vedeli, kaj te izgube pomenijo za njihovo število. Vsekakor bomo situacijo podrobno spremljali,” je zaskrbljenost izrazila avstralska komisarka za ogrožene vrste Sally Box.
Prizori ožganih živali so nedvomno pretresljivi. Z vidika ohranjanja vrst in biodiverzitete pa je potrebno upoštevati, da so požari so tu bili, odkar je stopilo življenje na kopno. Nekatere vrste jih celo nujno potrebujejo za razmnoževanje in takih je v Avstraliji kar precej. Zaradi svoje lege je Avstralija namreč zelo specifična. Sredina kontinenta je bolj ali manj puščavska, pas ob morju pa je izredno raznolik in podpira najrazličnejše vrste, tudi številne endemične in močno ogrožene.
“Problem je v tem, da smo naravni življenjski prostor številnih vrst z našimi posegi skrčili na zelo majhne otočke. To ne velja samo za Avstralijo. Če v takšnih pogojih pogori tisoč ali stotisoč hektarjev gozda, je to katastrofa,” izpostavlja prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.
Deževje, ki je v teh dneh za predah zajelo območje, zdaj sicer pomaga gasiti ogenj, obenem pa odnaša razgaljeno zemljo in pepel v reke in slišati je tudi že opozorila, da utegne pomorom na kopnem slediti še dušenje v rekah. Toda Kos opozarja, da kljub obsežni katastrofi, ki jo takšni ekstremni dogodki nedvomno predstavljajo za milijone živali in rastlin, sami po sebi ne bi ogrožali biodiverzitete. Ključni problem je v tem, da danes se odvijajo na ozadju preštevilnih človekovih posegov v prostor, ki so naravno odpornost biosfere že močno okrnili.
Obeti za prihodnost niso spodbudni. Podatki jasno kažejo, da dviganje temperatur morja in zraka spreminja vremenske vzorce po svetu. Avstralija prejme v povprečju že 40 odstotkov manj padavin kot pred zgolj 100 leti. Ekstremno vreme je že danes, ko se je globalna temperatura zraka dvignila (le) za stopinjo, pogostejše vsepovsod. Skupaj z obsežnimi človekovimi posegi v naravni prostor utegnejo biti posledice teh ekstremov za preštevilna živa bitja še mnogo usodnejše, kot bi bila sicer.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.
Foto: Pixabay
Požari so uničili več kot 10 milijonov hektarjev in zahtevali življenja več milijonov živalskih vrst. In ni jih še konec
Avstralija spada med dežele, katerih uradna politika se na podnebne spremembe in človekov prispevek k njim, ni kaj dosti ozirala. Kljub temu, da smo se že v preteklih letih celo na severni polobli kar navadili, da nas sredi bolj ali manj zelene zime dosežejo novice o avstralskih rekordno vročih poletjih in požarih ter o izginjanju velikega koralnega grebena. Toda letošnja sezona je nedvomno podrla vrsto rekordov in pretresla celo obsežnih požarov dobro vajene Avstralce. Podobe neskončnih ognjenih zubljev, črnega dima in ožganih koal, kengurujev in drugih živali so obkrožile svet. Vse več je zaskrbljenosti, kaj pomeni tako obsežna izguba habitatov za njihovo prihodnost.
»Podobe v požarih poginulih in ožganih koal so resnično globoko pretresli ljudi. Znanstveniki ocenjujejo, da smo v severnem delu države Novi južni Wales izgubili 30 odstotkov njihovega habitata. Na otoku Kenguru je habitat povsem uničen. Zavedamo so, da so požari koale nedvomno močno prizadeli, bo pa minilo še kar nekaj časa, preden bomo natančno vedeli, kaj te izgube pomenijo za njihovo število. Vsekakor bomo situacijo podrobno spremljali,” je zaskrbljenost izrazila avstralska komisarka za ogrožene vrste Sally Box.
Prizori ožganih živali so nedvomno pretresljivi. Z vidika ohranjanja vrst in biodiverzitete pa je potrebno upoštevati, da so požari so tu bili, odkar je stopilo življenje na kopno. Nekatere vrste jih celo nujno potrebujejo za razmnoževanje in takih je v Avstraliji kar precej. Zaradi svoje lege je Avstralija namreč zelo specifična. Sredina kontinenta je bolj ali manj puščavska, pas ob morju pa je izredno raznolik in podpira najrazličnejše vrste, tudi številne endemične in močno ogrožene.
“Problem je v tem, da smo naravni življenjski prostor številnih vrst z našimi posegi skrčili na zelo majhne otočke. To ne velja samo za Avstralijo. Če v takšnih pogojih pogori tisoč ali stotisoč hektarjev gozda, je to katastrofa,” izpostavlja prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete.
Deževje, ki je v teh dneh za predah zajelo območje, zdaj sicer pomaga gasiti ogenj, obenem pa odnaša razgaljeno zemljo in pepel v reke in slišati je tudi že opozorila, da utegne pomorom na kopnem slediti še dušenje v rekah. Toda Kos opozarja, da kljub obsežni katastrofi, ki jo takšni ekstremni dogodki nedvomno predstavljajo za milijone živali in rastlin, sami po sebi ne bi ogrožali biodiverzitete. Ključni problem je v tem, da danes se odvijajo na ozadju preštevilnih človekovih posegov v prostor, ki so naravno odpornost biosfere že močno okrnili.
Obeti za prihodnost niso spodbudni. Podatki jasno kažejo, da dviganje temperatur morja in zraka spreminja vremenske vzorce po svetu. Avstralija prejme v povprečju že 40 odstotkov manj padavin kot pred zgolj 100 leti. Ekstremno vreme je že danes, ko se je globalna temperatura zraka dvignila (le) za stopinjo, pogostejše vsepovsod. Skupaj z obsežnimi človekovimi posegi v naravni prostor utegnejo biti posledice teh ekstremov za preštevilna živa bitja še mnogo usodnejše, kot bi bila sicer.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov