Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin o zbiranju podpisov za omejitev vsebin resničnostnih šovov v Srbiji, protestih proti onesnaženju in podaljšanem novem letu
Mejne vrednosti škodljivih snovi v zraku v Beogradu so bile lani presežene kar 132 dni. Vse več prebivalcev Srbije tudi zato zahteva ukrepe zaradi onesnaženega zraka. Kot pravijo, morajo odgovorne službe nehati bojkotirati državljane, se ne zanašati na vreme, ki bo morda odpihnilo smog, morda pa ne, zaščititi zdravje ljudi in ukrepati dolgoročno. Srbi so zaradi zdravega zraka prvič odšli tudi na ulice, v preteklih letih pa so se bolj ukvarjali s tem, kako preživeti, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin:
“Kot pravijo tukaj vsi – ekologija stane in balkanske države nimajo denarja za take projekte. Bi pa vsekakor bilo treba ukrepati, da v zimskem času ne bi imeli obdobij, ko se v mestu ne vidi dlje od desetih metrov.”
V preteklih dneh, ko je bilo onesnaženje zraka najhujše, so srbske oblasti ljudi pozvale, naj se zadržujejo noter. V tem času so se verjetno tudi več zadrževali pred televizijskimi zasloni in pogosto gledali resničnostne šove. “Ponekod v Srbiji je televizija prižgana ves čas in tu imajo možnost, da te šove gledajo res cele dni na različnih kanalih.
Medijski prostor je tukaj zelo drugačen od slovenskega ali nemškega – tukaj se lahko objavi vse, ne nujno le v resničnostnih šovih, ki gredo v živo in so popolnoma nepredvidljivi. To gledajo odrasli in otroci, ki imajo v teh ljudeh, ki se vedejo res sprevrženo, na neki način vzornike. Gre za pozive k nasilju, za druge ekscese, ki niso dovoljeni. Regulativno telo bi jih že zdaj lahko kaznovalo, a se osredotoča le na informativni program.
Ker nadzora nad tem v družinah očitno ni, Združenje za zaščito ustavnosti in zakonitosti k ukrepom poziva regulatorja – REM, ki podeljuje nacionalne frekvence. V ta namen je pripravilo peticijo o omejitvi teh vsebin. V zakonskem roku enega tedna so zbrali 42 tisoč podpisov, 12 tisoč več od zahtevanega. Organizirali so tudi protest, na katerem so zahtevali ukrepanje.
Poskusov, da bi omejili “reality”, pa je bilo tukaj že ogromno. Pred enim letom se je tega projekta želel lotiti minister za kulturo, a je doživel hladno prho. Takoj mu je bilo pokazano, kam sodi. Tudi premierka in predsednik sta se mu na neki način uprla in začela govoriti, da cenzure tu ne bo.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov