Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
O škodljivosti spolnih stereotipov v oglasih
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole, reklamirajo gospodinjske pripomočke in kozmetične izdelke ter oglase z moškimi, ki so velikokrat prikazani kot uspešni poslovneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglase, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
“Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna”, se glasi slogan promocijskega videa Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki želi prikazati Slovenijo kot napredno, okoljsko ozaveščeno, vključujočo in varno deželo, polno dobrih priložnost za tuja vlaganja. Kot so v pisni izjavi za javnost zapisali pri Javni agenciji SPIRIT, je v videu zajeta zgodba in rdeča nit slovenskega gospodarstva ter je kot takšna v svoji nevtralni obliki izpostavila dosežke podjetij in slovenskega gospodarstva. Na promocijski video pa se je z javnim pismom, ki so ga podpisale ugledne institucije, med drugimi Ljubljanska, mariborska in novogoriška univerza, kritično odzvala Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah, ALT+G. Kot pojasnjuje raziskovalka iz znanstveno raziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, je Slovenija v videu prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah.
Stereotipi se spreminjajo na simbolnem polju. Skozi spremembe tega kako bomo delali video posnetke, kakšne risbe za otroke bomo objavljali v šolskih učbenikih, kako bomo prikazovali ženske in deklice v risankah.
Kot še poudarja dr. Jovana Mihajlović Trbovc je enakost spolov vprašanje družbenih sprememb, ki zadevajo več kot eno generacijo. Raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, opozarja, da moramo pri oglaševanju biti pozorni na način, na katerega so ženske v oglasih predstavljene. V kolikor je oglas delo vladne agencije in namenjen reprezentacije naše države v mednarodnem prostoru, pa je širjenje škodljivih spolnih stereotipov še toliko bolj problematično.
Iz tega oglasa sledi, da je vloga tipične ženske v državi, ki se ponaša z neko uspešno gospodarsko rastjo, ki se ima za demokratično in nasploh napredno, zreducirana na to, da ženska skozi okno nekega avtomobila ponudi uspešnim poslovnežem najprej svojo podobo na kateri si lahko odpočijejo utrujene oči, v drugem koraku pa jim kot neka ženička ali branjevka s tržnice ponudi še nekaj domačega sadja.
Medtem, ko se nekatere druge države s spolnimi stereotipi v oglaševanju aktivno in uspešno spopadajo, v Sloveniji zakona, ki bi zagotavljal etičnost v oglaševanju nimamo. Zato je Slovenska oglaševalska zbornica oblikovala Slovenski oglaševalski kodeks, ki stereotipov neposredno sicer ne omenja, v svojem drugem členu pa narekuje zagotavljanje dostojnosti, pojasnjuje predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek
Oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko skupino ali posameznika žalilo, ne sme izpostavljati kriterijev razlikovanja, predvsem pa ne sme nasprotovati samoumevni enakopravnosti med spoloma, niti prikazovati moškega, ženske in otroka na žaljiv ali podcenjujoč način.
Že pred časom je svetovno javnost presenetil videoposnetek, ki je nastal v sklopu kampanje #womennotobjects in je oglaševalsko industrijo pozval k bolj etičnemu prikazovanju deklet in žensk v oglasih.
Območje evra in celotna EU sta imela v letošnjem drugem četrtletju (od aprila do junija) gospodarsko rast, Nemčija pa padec v vrednosti 0,1 % BDP. Nemci so že v tretjem lanskem četrtletju imeli negativno rast, zadnje četrtletje pa stagnacijo, prvo letošnje četrtletje je bilo ugodnejše, drugo pa znova slabše in tako je lahko tudi v tretjem četrtletju, kar bo pomenilo, da je motor evropskega gospodarstva tehnično v recesiji. To vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je ohlajanje občutila z najmanjšim zamikom. Tudi nekatere druge predelovalne dejavnosti, močno vezane na Nemčijo, se spopadajo s padci naročil. Gradbeniki, ki imajo še polne roke dela, pa opazijo kvečjemu umirjanje zasebnih naložb. V tem trenutku naša podjetja ne napovedujejo odpuščanj, saj so še pred kratkim komaj našla kadre.
Lekarna Ljubljana je teden in pol po napadu z izsiljevalskim virusom zagnala tudi svojo spletno prodajo. Kaj natanko se je dogajalo, javnost še vedno ni izvedela, saj naj bi preiskava še vedno potekala. Primer Lekarne Ljubljana je dobro pokazal, da se podjetja pri nas očitno še vedno dobro ne zavedajo, kako nujna je primerna varnost njihovih podatkov in tudi primerno ravnanje njihovih uslužbencev. K temu je mogoče dodati še precej šibko krizno komuniciranje. Tomaž Celestina se je o tem pogovoril z direktorjem podjetja Viris, etičnim hekerjem, Milanom Gaborjem in za začetek je na mestu vprašanje, ali ni primer Lekarne Ljubljana pravzaprav simptomatičen za ravnanje slovenskih podjetij.
Izjava Podobnika, ki ponuja denar svoje stranke za odstrel volkov, ne sme ostati prezrta. Gre za ceneni populizem, ki smo ga skozi leta njegovega političnega udejstvovanja že vajeni. Vendar ta namiguje na nesprejemljivo misel, da lahko posamezniki na lastno pest rešujejo težave, s katerimi se za zdaj ne dovolj uspešno spopada država.
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
Slovenija in Japonska vzpostavljata tesnejše sodelovanje na področju razvoja in raziskav robotiziranih terapevtskih naprav, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po poškodbi in možganski kapi. To zajema sodelovanje znanosti, medicine in gospodarstva. Tako so Univerzitetni inštitut Soča, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena univerza Fujitq in Toyota Motor corporation danes podpisali sporazum o sodelovanju in napovedali prve pogovore o izmenjavi znanj in tehnologije. Nekaj podrobnosti iz dogodka Helena Lovinčič.
Jutri bo minilo eno leto od zrušitve avtocestnega viadukta Morandi v Genovi. 14. avgusta lani se je sredi dopoldanske nevihte z njega nenadoma utrgalo 250 metrov visečega cestišča z nosilnim stebrom vred - ter zgrmelo v dolino predmestnega hudournika Polcevera in na vzporedni ulici industrijske cone ob delavskih blokih. V nesreči je izgubilo življenje 43 ljudi, po večini voznikov, ki so zgrmeli v globino skupaj z ostanki viadukta. Dneve, ki so sledili, je v Genovi preživel tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
V Torkovem kvizu stopamo v časovni stroj in potujemo v leto 1969. Odhajamo na legendarni, kultni festival Woodstock, globoko na ameriško podeželje.
Štiri leta po koncu druge svetovne vojne, na današnji dan 12. avgusta leta 1949, so na diplomatski konferenci v Ženevi podpisali štiri dokumente, ki sistematično in celovito urejajo položaj oseb, ki ne sodelujejo več v oboroženih spopadih. Konvencije so univerzalno sprejete in veljajo za ves svet. Od takrat se je v svetu veliko spremenilo, tudi načini vojskovanja. Tako imamo kljub konvencijam spet kategorije, ki jih mednarodno humanitarno pravo komaj dosega.
Slovenski jamarji so dosegli nov uspeh v svetovnem merilu, in sicer na Kaninskem pogorju – Himalaji svetovnega jamarstva, kjer raziskave potekajo že desetletja, saj je kaninski visokogorski kras področje z izredno globokimi brezni. Na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 8oo jam, med njimi nekaj brezen, ki presegajo magično mejo: globino 1000 metrov.
Ob mednarodnem dnevu mladih smo govorili o največjih izzivih, s katerimi se soočajo tisti, stari med 15 in 29. let. Zadnja raziskava o življenjskih stilih in vrednotah mladih je pokazala, da mladi bolj kot pred leti živijo v primežu individualizacije in stresa.
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Blejsko jezero je preobremenjeno z ljudmi, pravi Špela Remec Rekar z ARSA.
O stanju kopalnih voda na slovenskih jezerih z Matejo Poje z ARSA.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vrhuncu sezone smo na Kredarico poklicali oskrbnika Triglavske koče Hermana Uraniča.
Več kot leto dni mineva od začetka veljavnosti novega gradbenega zakona, nanj pa je bilo toliko pripomb, da je Ministrstvo za okolje in prostor dopustilo nekaj popravkov in javno razpravo, iz katere bodo izšle nekatere spremembe. Na ministrstvu pripombe še pregledujejo. So pa že sami, potem ko se je nanje vsul pritisk notarjev in bank, tudi nepremičninske stroke, predlagali, da popravijo tisti člen, ki določa, da bodo posli z nepremičninami, ki ne bodo imele vseh dovoljenj, nični. Kako naj preverimo, da je nepremičnina res zgrajena v skladu z dovoljenji, je bilo pogosto vprašanje notarjev. Ti so se bali, da jih bodo stranke zaradi ničnosti poslov čez leta tožile in zahtevale odškodnine. Sicer pa še vedno velja: dovoljenja je treba imeti. Upravne enote so zato zasute z delom. Z državnim sekretarjem na MOP Alešem Prijonom in častnim predsednikom nepremičninskega združenja FIABCI se je pogovarjala Maja Derčar.
Napad na Lekarne Ljubljana in posledično večdnevno nedelovanje sistema je pokazalo, da je skrb za varnost v sodobni informacijski družbi izjemnega pomena. Napadalci svojih žrtev ne izbirajo več naključno, višina odkupnin pa je z nekaj sto narasla do več tisoč evrov. Kako se zaščititi pred prihodnjimi podobnimi napadi? Urška Henigman je poklicala na Si-Cert. Tadeja Hrena je najprej vprašala, kaj lahko na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost povedo o dogajanju v Lekarnah Ljubljana.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov