Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Med epidemijo ne smemo nikogar izolirati od človeških stikov - psiholog Marko Polič

13.03.2020

Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.

Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami

Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.

Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”

Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.

Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.

“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”

Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”

Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Med epidemijo ne smemo nikogar izolirati od človeških stikov - psiholog Marko Polič

13.03.2020

Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih. Z Markom Poličem se je - tudi o meji med previdnostjo in pretiravanjem - pogovarjala Tina Lamovšek.

Med epidemijo moramo ohraniti mirno kri in upoštevati navodila pristojnih, odgovorni pa morajo javnost seznanjati redno in s korektnimi informacijami

Stiska, anksioznost, nevednost, kaj storiti… ta občutja nas lahko spremljajo v tem času, ko se ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu spopadamo z novim koronavirusom. V takih časih je pomembno ohraniti mirno kri, zaupati strokovnjakom, se ravnati samozaščitniško, pravi psiholog Marko Polič, upokojeni zaslužni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Ne smemo pa pozabiti na tudi tiste, ki so bili izolirani, in se vzdržati stigmatiziranja in šikaniranja okuženih ter njihovih najbližjih.

Ljudem je potrebno podati najbolj realno oceno razmer, čemu smo priča; koliko je bolnih, kje se nahajajo, kakšni so ukrepi, pojasnjuje psiholog: “Z večkratnim ponavljanjem, kakšni so ukrepi, torej, kaj je potrebno storiti, da preprečiš večjo nevarnost zase in za svoje bližnje, pokažeš, da so stvari pod nadzorom in da takšni ukrepi prispevajo k reševanju problemov.”

Bolj kot to, da bi zaradi trenutnega dogajanja zapadli v depresijo in tesnobo, Poliča skrbi pojav sebičnosti in stigmatizacije do okuženih in njihovih bližnjih. zaveda se, da je situacija neprijetna, še posebej zato, ker “je sovražnik neviden in ne veš, kako se širi”. Rvno zato je potrebnih čim več strokovnih in korektnih informacij, da ljudje razumejo in vedo, kaj se dogaja.

Ljudje postajajo nestrpni in napadalni tudi zato, ker so navajeni, da greš kadarkoli k zdravniku, da lahko vstopiš, kjer želiš, počneš, kar želiš. “To, kar je v normalnih razmerah dopustno, v takšnih razmerah seveda ni in je lahko celo nevarno. V medijih smo videli, kako je možakar vdrl na urgenco in potem to upravičeval, da je 10x klical zdravnika in ga ni dobil. Jasno, da ni edini, ki ga je klical.” Naše potrebe in želje v takšnih situacijah ne bodo mogle biti takoj izpolnjene, pravi Polič, zato je treba ohraniti mero potrpežljivosti.

“Ljudje lahko reagirajo agresivno in se ne ozirajo na druge, ko je njihova neposredna želja preprečena. Aktualni napotki in zapovedi so lahko lahko v nasprotju z našimi vsakdanjimi navadami – navada je pa železna srajca, kakor veste. Brez poisleka ponudimo roko znancem. Tem stvarem se bo treba za nekaj časa odpovedati.”

Ker bo več ljudi ostalo doma in se bo javno življenje ustavilo, bo mnogo ljudi več časa preživelo doma. Takrat je koristno neko početje, “da ne bomo samo premlevali, kaj je s tem virusom in ali se nas bo lotil ali ne.”

Ohranjanje človeškega stika se izvaja na različne načine, tisti v samoizolaciji so lahko doma z družino ali parnterjem, drugi ohranjanjo stike prek družbenih omrežij, smsov, klicev, nekateri pa tega nimajo, kar vodi k še večji osamljenosti. “Seveda, ljudje smo socialna bitja in potrebujemo medsebojne stike,” je jasen Marko Polič, “pri neposrednem stiku, ki vodi v okužbe, je vsekakor potrebno biti previden, ukrepi so znani, pa vendar ne smemo nikogar prepustiti popolni odstotnosti stikov.” Tu ima Polič v mislih starejše in ostale ranljivejše skupine prebivalcev, ki potrebujejo pomoč in jih je potrebno oskrbovati z vsakdanjimi zadevščinami. Če je lokalna skupnost dostojna, bodo poskrbeli zanje, mora pa tudi država poskrbeti, da taki ljudje ne bodo prepuščani samemu sebi.


19.01.2021

Nezaupnica

Potem ko je predsednik Desus-a Karel Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je postopek konstruktivne nezaupnice končan. Predvidenega glasovanja jutri v državnem zboru ne bo. Erjavec je sicer napovedal, da bodo vložili nov predlog, ko bodo vzpostavljeni pogoji za normalno delo vseh poslancev. Vodje poslanskih skupin pa so se na neformalnem pogovoru dogovorili, da bodo stranke do jutri pripravile predloge, kako spremeniti poslovnik, da bi lahko poslanci tajno glasovali tudi na daljavo. O tem se je z nekaterimi pravniki pogovarjala Jolanda Lebar.


19.01.2021

Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Zelenica – Tržič: "Za zdaj smo edini v državi, lahko bi nas bilo več"

Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.


19.01.2021

Hitri testi

O rezultatih verifikacije hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra, ki ga je državi prodalo podjetje Majbert Pharm, smo se pogovarjali z direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje, ki je analizo izvedel, Tjašo Žohar Čretnik. Pojasnila je, kakšno občutljivost, to je sposobnost, da test dejansko odkrije pozitivne osebe, ima pri ljudeh, ki simptome kažejo kot pri tistih, ki jih ne. Pri tem razloži, zakaj se je pri nekaterih pokazala le polovična občutljivost. Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.


18.01.2021

Cepilni potni listi

Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.


15.01.2021

Beovič

Ste med tistimi, ki so covid že preboleli, pa morate zaradi službenih obveznosti čez mejo? Ker za to potrebujete negativni test, se lahko znajdete v težavah. Test namreč še nekaj časa po okužbi pokaže pozitivni rezultat. To v veliki večini primerov ne pomeni, da ste še kužni, kljub temu pa ne morete čez mejo. To se je zgodilo tudi našemu novinarju, ki je covid prebolel. Gotovo pa je takšnih ljudi več, pravi vodja vladne skupine za covid Bojana Beovič, zato so vladi predlagali, da se za takšne primere izda potrdilo, ki bi veljalo 3 mesece. Smo pa dr. Beovičevo tudi vprašali, kakšno je njeno stališče glede morebitnega vnovične ustavitve javnega življenja. Z njo se je pogovarjala Helena Lovinčič.


15.01.2021

Služba v najvišje ležeči »pisarni« v Sloveniji - Jože Senica že šesto leto opravlja delo dežurnega meteorologa na Kredarici

Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.


14.01.2021

S kakšnimi težavami se ob študiju na daljavo srečujejo študenti in visokošolski predavatelji?

Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.


14.01.2021

"Telemetrija mi je rešila življenje!" - Zdravljenje na daljavo na Koroškem

V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.


13.01.2021

Transplantacijska dejavnost in covid-19

Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej.  Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.


14.01.2021

Pogovor z Vido Jocif, študentko ljubljanske Filozofske fakultete

Kako poteka študij na daljavo, kako izpitno obdobje, v katerem so januarja študenti? Kateri so največji izzivi študija v teh razmerah, kateri pa študentskega življenja? O položaju študentov smo se pogovrajali z Vido Jocif, študentko 2. bolonjske stopnje umetnostne zgodovine in anglistike.


13.01.2021

Učinkovitost pomoči

Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .


12.01.2021

Pri pouku športa na daljavo moramo biti inovativni

Šolanje na daljavo je še posebno zahtevno, ko gre za praktične predmete, med katerimi je tudi šport. Cirila Štuber je v iskanju dobrih praks izvajanja ur športa pred mikrofon povabila Petro Filipič, profesorico športne vzgoje in razredničarko 6. b razreda na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani.


12.01.2021

Zbiranje starih hišnih Imen

Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.


11.01.2021

"Za to cepivo točno vemo, kaj vsebuje!"

V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.


08.01.2021

V času epidemije je vsakdanji opravek za slepe še bolj zahteven podvig

V vseh teh mesecih, odkar naša življenja kroji epidemija, je bilo povsod slišati veliko negodovanja nad različnimi ukrepi in omejitvami. Pa ste kdaj pomislili, da so za nekatere skupine ljudi lahko ti ukrepi in omejitve še precej večja težava kot za večino drugih, zdravih posameznikov? Ena takih skupin so slepi in slabovidni, ki se v času epidemije in ukrepov vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi. Andreja Čokl je poklicala Antuna Smerdela, ki je slep od rojstva.


08.01.2021

Postopno oživljanje gradu Dvor v Preddvoru

Grad Dvor v središču Preddvora, njegova temeljita obnova bi stala več milijonov evrov, bodo postopno oživljali z novimi vsebinami. Potem ko je država pred sedmimi leti grad Dvor v zelo slabem stanju brezplačno prenesla na občino, so imeli z njim v preteklosti različne načrte. Od medgeneracijskega središča do sob za starejše. Pozneje pa se je izkazalo, da prostorsko ni primeren za bivanje starejših. Zdaj je del gradu občina, ki je lastnica, s pogodbo oddala v najem zasebnikoma, ki se iz gradu Štatenberg po štirih letih selita na Gorenjsko. Postopno oživljanje dela gradu Dvor, ki je bil prvič omenjen leta 1147, za samooklicana Grofico in Grofa, ki obožujeta gradove, predstavlja novo zgodbo ob upoštevanju smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine.


07.01.2021

Onesnaženost slovenskih jam

V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.


07.01.2021

Odpreti šole čim prej!

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.01.2021

Dobrodelna akcija zbiranja pomoči za otroke in družine na območju Petrinje

Televizija Slovenija v oddaji Globus v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije začenja dobrodelno akcijo, v kateri bodo zbran denar skupaj z združenjem Naša Djeca Hrvatske namenili za nakup kontejnerjev za družine, ki trenutno spijo v avtomobilih. Načini zbiranja sredstev: Prek SMS: Pošljite SMS na 1919 s ključno besedo DARILO (darovali boste 1 €) ali DARILO5 (darovali boste 5 €). Sredstva se lahko nakažejo na trr odprt pri Delavski hranilnici d.d. Podatki: SI56 6100 0000 3512 232 Zveza prijateljev mladine Slovenije, Dimičeva 9, Ljubljana sklic na 00 07-245101 Koda namena: CHAR Namen nakazila: ZA PETRINJO


07.01.2021

Nekatere stranke bi raje sodelovale z Markom ali Mitjem kot pa z Jasno

V osnovni šoli se je srečala s predsodki okolice, po katerih programiranje naj ne bi bilo za punce, zato se kljub zanimanju ni vpisala v programerski krožek. Ker je bila odlična matematičarka, je po ekonomski gimnaziji vpisala študij matematike, kjer se je spet srečala s programiranjem in ugotovila, da je programiranje pravzaprav matematika. Po 12-tih letih dela v programerstvu uživa pri reševanju problemov in meni, da je treba v tem poklicu več pozornosti posvetiti medsebojnim odnosom v ekipi sodelavcev.


Stran 96 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov