Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo?
Foto: geralt/ pixabay
Širjenje virusa lahko zaustavita le dosledno upoštevanje vseh ukrepov in zadostno število prekuženih ljudi, pravi infektolog Andrej Trampuž
Strogi ukrepi, ki jih je vlada sprejela z namenom upočasnitve in zajezitve epidemije novega koronavirusa, so nujno potrebni, ponovno poudarja infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. “Računati moramo, da se bo epidemija v naslednjih 2-4 tednih razširila in da bomo med okuženimi imeli nekaj primerov bolnikov s težjim potekom bolezni in ki jih bo potrebno oskrbeti v bolnišnici. Takšen je tudi običajen potek epidemije oz. pandemije, saj je virus prizadel vsako državo.”
Prizori praznih ulic, zaprte gostilne in ustavljen javni potniški promet nam kažejo, da bomo v naslednjih tednih imeli drugačno življenje, kot smo ga vajeni. To pomeni – tako Trampuž – “da se moramo dosledno držati teh ukrepov, da ne obiskujemo starejših ljudi, da odpovemo vsa družinska srečanja in na vsak način zmanjšamo stike z drugimi ljudmi, kolikor se le da”. Z upoštevanjem ukrepov prispevamo k upočasnjenem poteku širjenja koronavirusa, s tem bomo pa tudi lažje oskrbeli vse bolnike.
Bo sonce prineslo vsaj kakšen žarek upanja, da se bo širjenje koronavirusa ustavilo? “Ne, sonce ne bo ustavilo koronavirusa, ker za razliko od virusov gripe nimamo prav nobene imunosti. Ta se lahko širi tudi, če je podnebje toplejše. Kar bo ustavilo širjenje virusa, je število prekuženih ljudi. Ko pridemo do 30-40 odstotkov prebivalcev, ki bodo okuženi, bo ta epidemija začela zamirati, se bo izčrpala – ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Tako je bilo na Kitajskem: po nekem vrhu gre vsaka epidemijo potem tudi navzdol,” pojasni infektolog Trampuž.
Nekateri tudi računajo, da bodo višje temperature prispevale k upočasnitvi virusa. Glede na to, da se širi tudi v Avstraliji, kjer je zdaj poletje, je to malo verjetno. Trampuš pravi: “Povsod, kjer je večja gostota ljudi in kjer so neimuni ljudje – in za ta virus smo vsi neimuni – tam se širi. Čim pa ljudje prebolijo koronavirus, potem imajo to imunost in se vsaj v naslednjih nekaj mesecih, verjetno celo letih, ne bodo mogli ponovno okužiti. Se pravi, ti prekuženi ljudje ščitijo pred širjenjem epidemije.”
Prisluhnite pogovoru z Andrejem Trampužem, kjer še pove, kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami ter zakaj je optimist glede cepiva oz. zdravila za okužbo COVID-19.
Koristne povezave:
Ravnajmo preventivno in samozaščitno
Infektolog: Novi koronavirus je zelo nalezljiv
Koronavirus (SARS-CoV-2) – ključne informacije (NIJZ)
Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti (NIJZ)
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Neveljaven email naslov