Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okuženi z novim koronavirusom javno spregovoril

18.03.2020

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.

Za naš radio je spregovoril eden od prvih dveh okuženih z novim koronavirusom v občini Postojna

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo s koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje na daleč izogibajo. Ravno zato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec, ki se je z njim pogovarjala po telefonu.

Pavlin se počuti dobro. Kakšnih večjih težav in vročine ni imel, šele sedaj ga je začelo siliti na kašelj. Da bi lahko bil okužen z novim koronavirusom je pomislil po vrnitvi iz Italije, saj se ni počutil ravno najbolje. Nemudoma je poklical zdravnika, se samoizoliral in počakal na odvzem brisa. Ta je bil pozitiven, zato je šel na pregled na Infekcijsko kliniko, od koder so ga poslali domov. Časa za razmišljanje o morebitnih slabih stvareh nima, saj dela od doma in dela ima čez glavo. Kako je prišlo do okužbe, ne ve. Predvideva pa, da mu je zaradi nahoda padla odpornost in si je zanesel virus v telo najverjetneje zanesel med brisanjem nosu. Doma bo še ves prihodnji teden, čaka pa ga še eno testiranje na Infekcijski kliniki.

Deset dni po povratku iz Italije za koronavirusom ni zbolel nihče drug. Ne družina, ne prijatelji, je pa zato do njih vseh toliko bolj neprizanesljiva okolica, zato se je odločil, da svojo zgodbo deli tudi z nami. »Okužimo se lahko vsi, pomembno je, da se takoj samizoliramo in upoštevamo vse nasvete,« pravi. Ni mu pa jasno, kako je lahko za njegovo okužbo izvedela vsa okolica. »Testiral sem se zvečer, zjutraj pa so že vsi vedeli, da sem pozitiven na virus. Vsej zakonodaji o varovanju osebnih podatkov navkljub.«

In potem se je začelo. Okolica je začela obsojati njegovo širšo družino – starše, čeprav stika z njimi ni imel že precej časa pred odhodom v Italijo, brata, sestro in njuni družini. Postrani gledajo tudi zaposlene v njegovem podjetju, njihovim družinskim članom pa so nekatera podjetja prepovedala prihod na delo. »Kot bi živeli v srednjem veku. V času inkvizicije,« pravi. Preseneča ga, da se to vse dogaja v leti 2020 in v negotovem času, ko lahko zboli prav vsak izmed nas. Vse skupaj pa poziva k upoštevanju navodil pristojnih služb. »V desetih dneh se je svet dodobra spremenil. Potrpimo nekaj tednov in pojdimo raje v naravo. Sami.«


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Okuženi z novim koronavirusom javno spregovoril

18.03.2020

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.

Za naš radio je spregovoril eden od prvih dveh okuženih z novim koronavirusom v občini Postojna

Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo s koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje na daleč izogibajo. Ravno zato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec, ki se je z njim pogovarjala po telefonu.

Pavlin se počuti dobro. Kakšnih večjih težav in vročine ni imel, šele sedaj ga je začelo siliti na kašelj. Da bi lahko bil okužen z novim koronavirusom je pomislil po vrnitvi iz Italije, saj se ni počutil ravno najbolje. Nemudoma je poklical zdravnika, se samoizoliral in počakal na odvzem brisa. Ta je bil pozitiven, zato je šel na pregled na Infekcijsko kliniko, od koder so ga poslali domov. Časa za razmišljanje o morebitnih slabih stvareh nima, saj dela od doma in dela ima čez glavo. Kako je prišlo do okužbe, ne ve. Predvideva pa, da mu je zaradi nahoda padla odpornost in si je zanesel virus v telo najverjetneje zanesel med brisanjem nosu. Doma bo še ves prihodnji teden, čaka pa ga še eno testiranje na Infekcijski kliniki.

Deset dni po povratku iz Italije za koronavirusom ni zbolel nihče drug. Ne družina, ne prijatelji, je pa zato do njih vseh toliko bolj neprizanesljiva okolica, zato se je odločil, da svojo zgodbo deli tudi z nami. »Okužimo se lahko vsi, pomembno je, da se takoj samizoliramo in upoštevamo vse nasvete,« pravi. Ni mu pa jasno, kako je lahko za njegovo okužbo izvedela vsa okolica. »Testiral sem se zvečer, zjutraj pa so že vsi vedeli, da sem pozitiven na virus. Vsej zakonodaji o varovanju osebnih podatkov navkljub.«

In potem se je začelo. Okolica je začela obsojati njegovo širšo družino – starše, čeprav stika z njimi ni imel že precej časa pred odhodom v Italijo, brata, sestro in njuni družini. Postrani gledajo tudi zaposlene v njegovem podjetju, njihovim družinskim članom pa so nekatera podjetja prepovedala prihod na delo. »Kot bi živeli v srednjem veku. V času inkvizicije,« pravi. Preseneča ga, da se to vse dogaja v leti 2020 in v negotovem času, ko lahko zboli prav vsak izmed nas. Vse skupaj pa poziva k upoštevanju navodil pristojnih služb. »V desetih dneh se je svet dodobra spremenil. Potrpimo nekaj tednov in pojdimo raje v naravo. Sami.«


05.02.2023

Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.


04.02.2023

Svetovni dan boja proti raku

Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.


03.02.2023

Mladi menedžer leta 2022 je Primož Zelenšek

Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.


02.02.2023

120 let škofjeloškega Loškega odra

Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.


02.02.2023

Meje mojega jezika niso meje mojega sveta

Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.


02.02.2023

Pinože iz Skandinavije na prezimovanje na Bočno

Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.


01.02.2023

V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka umre dvakrat več ljudi kot na Dunaju

Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)


31.01.2023

Novosti pri financiranju raziskovalne dejavnosti

Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost


31.01.2023

Doževo palačo v Benetkah bodo prenovili

V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.


30.01.2023

»Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.


30.01.2023

Alenka Marinič: Priča smo politikom, ki so že sami po sebi malo groteskni

O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču


30.01.2023

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto umre 900 ljudi

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.


27.01.2023

Slovenija na indeksu stopnje cenzure v medijih med problematičnimi članicami Unije

Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.


26.01.2023

Napredovanje projekta drugi tir

Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.


25.01.2023

Cleangrad - podrobnosti so v čistoči

Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


25.01.2023

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.


25.01.2023

Zgodovinske zanimivosti Ljutomera

V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.


24.01.2023

Razmere v Ukrajini se ne izboljšujejo

11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


24.01.2023

Kako skrbimo za naše domače živali?

Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.


23.01.2023

Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju na Bledu že drugič v treh letih

Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.


Stran 41 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov