Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
4481 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.
RTV Slovenija danes v Kinu Šiška v Ljubljani organizira zaključno konferenco projekta ADLAB PRO oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Triletni projekt ADLAB PRO je v programu Erasmus+ financirala Evropska unija. Partnerji iz različnih držav EU, med katerimi je tudi RTV Slovenija, so v treh letih ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih gradiv in seznamov strokovne literature za vsa področja zvočnega opisovanja. Prispevek Petre Medved.
Kot spomin na dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali, danes praznujemo dan slovenskega krvodajalstva. Sogovornica: krvodajalka in članica Kluba 25 Teja Cej.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je v soboto prvič sodil na tako pomembni tekmi, kot je finale Lige prvakov. Skupaj s pomočnikoma Robertom Vukanom in Juretom Praprotnikom, s katerima je skupaj v ekipi že pet let, je delo dobro opravil. Pravi, da najraje čimmanj posega v tekmo in finalna tekma lige prvakov tokrat tudi ni potrebovala veliko posredovanja sodnika. Z Damirjem Skomino se je po današnji tiskovni konferenci pogovarjal Sandi Škvarč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred kratkim je Goriški muzej na Pristavi blizu Šempetra pri Novi Gorici odpri muzej na meji. Staro carinarnico na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi so preuredili in v njej postavili razstavo Na Šverc! Tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni. O razstavi in dogajanju v času po letu 1947 je spregovoril avtor razstave, kustos Rok Bavčar, svoje izkušnje s švercanjem so predstavili še Jožica Strgar s Kambreškega (v 60. letih), Vanja iz Šempetra pri Gorici (pozna 70. leta) in Blaž iz okolice Velenja (90. leta).
Digitalna skupnost MojaNostalgija danes šteje 16.000 sledilcev, ustanoviteljica Tjaša Jazbinšek si ob prvih objavah leta 2012 ni predstavljala, da bo toliko ljudi z njo obujalo spomine na otroštvo. Je velika ljubiteljica predmetov, ki jo spominjajo na to obdobje; ima tri pony kolesa, kasete z otroškimi pravljicami, ki jih digitalizira, več kot 60 slikanic s podobami Jelke Reichman in vsaj 250 izvodov revije Ciciban.
Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje. Foto: Iztok Konc
Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana oktobra lani opravljena ponovna obširna raziskava - Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide - s katero so želeli preveriti stanje na o neupravičenem parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Prispevek Petre Medved.
Že 13. leto zapored sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«. Festival skozi igro in druženje spodbuja socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Živahnemu dogajanju na Kongresnem trgu v Ljubljani se je pridružila tudi Petra Medved.
Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov, saj imajo bolniki različne znake in simptome. Je pa včasih tudi nevidna očem, zato letošnji svetovni dan MS poteka pod ključnikom #mojanevidnaMS.
V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.
Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto
Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.
Ob 30. obletnici Združenja Manager je gostja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager
Po svetu in na borzah odmeva predlog italijansko-ameriškega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles o združitvi s francoskim avtomobilskim velikanom Renaultom. Šlo naj bi za združitev, v kateri bi bila oba partnerja enakovredna. Ob upoštevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi z združitvijo nastal največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Čeprav ni še nič dorečenega, pa se nekateri že bojijo za delovna mesta. Več Janko Petrovec.
Svetovna organizacija je izgorelost prepoznala kot "sindrom, ki se pojavi kot rezultat kroničnega stresa na delovnem mestu, ki se ga ni primerno obravnavalo". Sindrom izgorelosti se izraža kot utrujenost in občutek pomanjkanja energije, povečan mentalni odpor do dela ali cinizem do dela ter pomanjkanje profesionalne učinkovitosti. Ključne ugotovitve Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer sicer kažejo, da so zaposleni Evropejci zdravi in se dobro počutijo, bolje nadzorujejo tudi svoje delovne aktivnosti. Vendar delo postaja čustveno zahtevno. Raziskovalci ugotavljajo, da se povečuje nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo delavci opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Posodobljena klasifikacija, ki poleg izgorelosti vključuje tudi kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z videoigrami, bo začela veljati januarja 2022.
Neveljaven email naslov
