Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
Repertoar Okteta Suha obsega več kot 300 skladb v 14 jezikih, tudi v njihovem domačem, podjunskem narečju. Pojejo ljudske, umetne, duhovne in ritmične pesmi. Prek 80 skladb je bilo napisanih ali prirejenih prav za Oktet Suha. Oktet Suha je 40 let kulturnega ustvarjanja obeležil s koncertom in izidom jubilejne knjige s priloženo zgoščenko. Naslov dvojezične knjige je: »Kam še, kam? Wohin denn noch?« Avtor knjige je Pepej Krop, ustanovni član Okteta Suha, ki je že štiri desetletja tudi njegov prvi tenor. Z angažiranim delovanjem je Oktet Suha v štirih desetletjih ponesel koroško pesem po svetu: za njimi je prek 1500 koncertov; večtedenske pevske turneje po Avstraliji, ZDA, Argentini, Braziliji, Kanadi in Ukrajini; 12 lastnih zgoščenk in tonskih nosilcev je skupina izdala sama; posneli so dva video filma, nastopili so v številnih radijskih in televizijskih oddajah doma in po svetu. Umetniški vodja okteta Suha je Iztok Kocen.
Ne le na slovenskem delu Koroške, tudi na avstrijskem Koroškem lepo cveti ajda ... Pravzaprav jo Avstrijci celo oglašujejo kot 'tradicionalno super živilo s Koroške', o čemer se lahko prepričate v Hiši ajde v Žvabeku. O ajdi smo govorili s Petrom Trampuschem, ekološkim kmetom in občinskim predstavnikom Enotne liste, stranke, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence.
Hiša kulture v Žvabeku je odprla vrata leta 2015 in postala središče kulturnega dogajanja v občini Suha. Dvorana, galerija, družabni prostor redno privabljajo obiskovalce. Več o zgodovini Katoliškega prosvetnega društva Drava sta povedala dolgoletni predsednik Lenart Katz in Krista Meklin, zadolžena za kreativne dejavnosti.
Ste že slišali za Žvabek na avstrijskem Koroškem? Nedeljsko popoldne terenska ekipa preživlja delovno v tukajnšnji Hiši kulture, pogovore z domačini pa smo začeli z Engelbertom Logarjem, etnomuzikologom iz sosednje vasi Suha. Ta nam je pojasnil, kje se nahaja Žvabek, kakšna je njegova zgodovina in kako je tu z ohranjanjem slovenskega jezika in identitete.
Inter arma silent musae, med vojno muze močijo, pravi stara latinska modrost. Ampak od začetka ruske invazije na Ukrajino se je vendarle oglasilo ogromno umetnikov z vsega sveta, ki so obsodili agresijo Kremlja. Med njimi so ameriški oskarjevec Sean Penn, srbska pionirka body arta Marina Abramović, in preganjani indijski pisatelj Salman Rushdie. Zanimivo pa je, da so med Putinovimi najostrejšimi kritiki pogosto kar pisatelji in pisateljice iz – Rusije. O tem, kako se ruski književniki odzivajo na vojno v Ukrajini, sta se pogovarjala Rok Valenčič in Goran Dekleva.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom smo v Sloveniji potrdili 2. marca leta 2020. Temu je 12. marca sledila razglasitev epidemije. Kljub veliki želji si še ne moremo oddahniti. Prav včeraj (10. 3. 2022) so iz Kitajske poročali o največjem številu novih primerov okužbe v zadnjih dveh letih. Če ti dve leti pogledam skozi številke in podatke, nam ti povejo, da je kar 30.000 prebivalk in prebivalcev zaradi covida potrebovalo zdravljenje v bolnišnicah. In še najbolj žalostno: 6396 jih je umrlo (podatek na petek, 11. 3. 2022). Lahko pa na ta čas, na zadnji dve leti, pogledamo skozi življenja ljudi – za vsako številko je človek in njegova zgodba: to pomeni več kot dva milijona zgodb in usod. Med njimi sta bila tudi zakonca Špela in Davor Tavčar iz Škofje Loke. Kako pa ti dve leti epidemije vidi dr. Mateja Logar? Ob pozitivnem – kar pomeni, da nam v bolnišnicah ni zmanjkalo postelj za najtežje in najbolj ogrožene paciente – pa opozarja zlasti na neuspeh naše države pri cepljenju. Foto: UKC Ljubljana
Kibernetska vojna. Kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Podrobneje etični haker Milan Gabor.
Vojna v Ukrajini piše številne tragične zgodbe, z vsakim dnem je več beguncev. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Mladi glasbenik Fedir iz Kijeva je v Slovenijo pripotoval tik pred začetkom vojne. Naš dopisnik Matija Mastnak ga je srečal v Celju na ulici, kjer se trenutno preživlja z muziciranjem in s z njim zapletel v pogovor.
Po aplikaciji RTV Živ žav so svojo novo digitalno okolje dobili tudi starejši otroci in mladostniki. Na RTV Čist hudo so na enem mestu zbrane vse zabavne, poučne in informativne vsebine, ki jih ustvarjalci javnega radia, televizije in multimedijskega centra pripravljajo za mlade med 9. in 15. letom starosti. Ti namreč odraščajo s pametnimi telefoni, postali so njihovo glavno okno v svet, zdaj pa lahko na njem na enostaven način najdejo tudi pestre vsebine, ki nastajajo na RTV SLovenija. Brez oglasov in možnosti povezav do drugih spletnih strani, ki bi lahko vsebovale tudi neprimerne vsebine, je to spletna klopca za punce in fante!
Dva tedna minevata od ruskega vojaškega napada na Ukrajino, državo je zapustilo že skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi. Nekaj upanja v diplomatsko rešitev konflikta je vzbujalo današnje srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v turškem mestu Antalya. Šlo je za prvo srečanje na tej ravni po začetku vojne, a, kot kaže, ni prineslo napredka.
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Letošnja nagrada za največji jamarski dosežek v letu 2021 gre v roke Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskovanje Skalarjevega brezna na Kaninskem pogorju, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Raziskovanje je bilo medklubsko in Skalarjevo brezno, kjer so se prva odkritja pričela že davnega leta 1985, potem pa je bilo malce pozabljeno, je še eno tistih, ki presega magično globino 1000 metrov: zdaj so jamarji dosegli globino 1167 metrov in zavidljivo dolžino 6494 metrov. In kar je za jamarja najlepše - ni še konec. Alenka Terlep se je pogovarjala z Juretom Tičarjem, jamarjem JK Novo mesto in doktorjem geografije z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Tudi v italijanski javnosti glede dogajanja v Ukrajini vlada vsesplošna zaskrbljenost. Vlada je razglasila novo izredno stanje, ki je omejeno na ukrepe, povezane na odpravljanje posledic ukrajinskega konflikta, in ki naj bi trajalo do konca tega leta. Državljani se seveda bojijo zlasti novih podražitev cen energentov, sicer pa je ob vojnih situacijah v Evropi in Sredozemlju prva italijanska reakcija vedno sočutna in dobrodelna – in tako je tudi tokrat. Več v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija iz Rima Jankom Petrovcem.
Iz ukrajinskih mest Sumi in Irpin poročajo o evakuaciji civilistov. Iz Ukrajine je pred spopadi zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Med smrtnimi žrtvami ukrajinsko-ruskih spopadov naj bi bila tudi dva ruska generala. Svet pa že gleda proti četrtku, ko naj bi se v letovišču Antalyja na jugu Turčije srečala ruski in ukrajinski zunanji minister.
Rusko-ukrajinska vojna je vse bolj tudi informacijska, ki se odraža tudi na družbenih omrežjih. Komu verjeti o dogajanju na frontnih črtah in v Rusiji, kdo zmaguje v medijski vojni, ali je cenzura tudi blokada Kremlju naklonjenih medijev Russia Today in Sputnik v Evropski uniji? O tem smo se pogovarjali s profesorjem za medijske politike in regulacijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Markom Milosavljevićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V zadnjih dneh poslušamo številne novice o beguncih, ki prihajajo iz Ukrajine. Na Slovenski filantropiji so pred dnevi pričeli z zbiranjem interesa pripravljenosti pomoči beguncem, ki bi morebitno prispeli v Slovenijo. Predstavnik Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je odziv javnosti dober in da se je do danes za pomoč prijavilo čez 600 prostovoljcev. Več Marko Rozman.
Na novinarski konferenci zaposlenih na RTV Slovenija so se predstavniki posameznih aktivov odzvali na dogajanje na RTVS v minulem tednu ter predstavili zahteve za ohranitev nepristranskosti in profesionalnosti javnega servisa. Menijo namreč, da sta profesionalnost in nepristranskost javnega servisa čedalje bolj ogroženi.
Sarajevska novinarka Aida Čerkez je Ukrajincem napisala pismo. Prizori iz Ukrajine jo spominjajo na oblegano Sarajevo. Ljudje, ki so vojno doživeli, vedo, da ne bo vse v redu. A na koncu bodo zmagali. Aida, nekoč vojna novinarka, je napisala tudi scenarij za kratki film - Kako se imenuje ta država? Prevod pisma Ukrajincem je prebrala Ivana Stipić Lah.
Konec aprila se izteče mandat sedemčlanskemu Svetu za radiodifuzijo. To je telo, ki ima dolg seznam pristojnosti, saj daje soglasja in mnenja k pomembnim odločitvam in dokumentom, usodnim za radiodifuzne medije, svet piše letna poročila in ocenjuje stanje na področju radiodifuzije, kar pomeni, da ima lahko v medijskem prostoru precejšen vpliv. Tatjana Pirc se je pogovarjala z Alešem Lipičnikom, predsednikom Sveta za radiodifuzijo.
Neveljaven email naslov
