Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
4478 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Vodja vstopne točke v Kranju zdravnik Luka Kristanc
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer po predhodnem dogovoru in anamnezi družinskega zdravnika sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Prvemu pacientu so odvzeli pozitivni bris trinajstega marca. V povprečju v ambulanto sprejmejo od 40 do 60 pacientov na dan in odvzamejo od 20 do 30 brisov na dan. Osebje kroži, v covid ambulantah so mlajši zdravniki, starejši, bolj ogroženi s kroničnimi boleznimi, delujejo v drugih ambulantah.Tako da je možnosti za regeneracijo je dovolj. Vodja covid ambulante in kranjskih družinskih zdravnikov Luka Kristanc:
“Epidemija je nekaj novega za vse, v covid ambulanti se učimo, tudi od zdravnikov drugod po svetu, optimiziramo svoje delo, beremo tujo literaturo. V ambulanti delujeta dva zdravnika, prvi triažira, ustvari prednostno listo in se, če je stanje pacienta resno, posvetuje z ambulanto nujne medicinske pomoči. Drugi zdravnik v pregledovalnici je ves čas v popolni zaščitni opremi, jemlje brise, pregleduje in ima ob sebi asistentko, ki razkužuje in opozarja, da ne pride do prenosa okužbe. Razmere v pregledovalnici covid ambulante so nekaj posebnega, podobne razmeram v operacijskih dvoranah, tudi po psihološkem vzdušju. Zdravniki in vsi ostali smo v popolni opremi, ki lahko paciente tudi prestraši. Do zdaj ni bilo konfliktov, s pacienti se da lepo sporazumeti.”
Ob delu v covid ambulanti so morali zagotoviti tudi nov način dela v ostalih ambulantah družinske medicine. Kljub izrednim razmeram morajo imeti namreč tudi kronični, starejši pacienti dostop do zdravnika družinske medicine. Če bi dopustili, da ti ne bi prišli do zdravnika in temeljitega pregleda več tednov ali celo več, bi bil davek lahko še višji kot ta, povezan s covidom. Zdaj je nastopil čas za postopne preglede teh kroničnih pacientov. Treba je najti ravnotežje med vključenostjo zdravnikov v covid ambulanto in v ambulante družinske medicine. Tudi v domovih starejših občanov je treba zagotavljati zadostno število zdravnikov in ostalega osebja, pravi Kristanc.
“Zaščitnega materiala je vse več, po težavah na začetku, ko nismo vedeli, ali bomo lahko delovali ali bomo covid ambulanto kar zaprli, zdaj lahko delamo. Medicinsko osebje je zdravo, redno spremljamo naše stanje in po potrebi jemljemo brise.”
“Sem optimist, za zdaj smo epidemijo zajezili, a moramo biti previdni,” še dodaja Luka Kristanc.
Po nekaterih izračunih energetska revščina v Evropi prizadene več kot 50 milijonov ljudi. O njej govorimo, kadar si gospodinjstvo ne more oz. zelo težko privošči zagotovitev vseh osnovnih energetskih potreb, kot so električna energija, ogrevanje in dostop do vode. V zimskih mesecih se tveganje za energetsko revščino še poveča. Evropski projekt EmpowerMED, ki ga koordinira društvo za sonaraven razvoj Focus, se bori proti energetski revščini, poleg tega pa poskuša doseči tudi zmanjšanje izpustov CO2 in spodbuditi naložbe v trajnostno energijo. V Okviru projekta bodo pomagali več kot 4 tisoč energetsko revnim gospodinjstvom v Sredozemlju. Več o pomoči, ki bo na voljo v Sloveniji, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar. Njen sogovornik je dr. Tomislav Tkalec iz Društva Focus.
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
S posledicami pandemije se spopadajo številna podjetja v Sloveniji. Evropska komisija je sicer napovedala, da naj bi slovensko gospodarstvo prišlo na raven pred pandemijo leta 2022. Tudi v žirovski družbi Poclain Hydraulics, ki je trinajst let v večinski francoski lasti, čutijo nova nihanja na evropskem trgu, obenem pa tudi spodbudna oživljanja pri globalnih kupcih. Pogovor z direktorjem Alešem Bizjakom.
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
V petkovem dopoldnevu smo gostili ministra za zdravje, Tomaža Gantarja. O dinamiki poteka epidemije, o zmogljivosti zdravstvenega sistema, o politiki testiranja, o založenosti s testi ter načini nabave ter o nagrajevanju zdravstvenih delavcev, ki so preobremenjeni in ki zaradi izpostavljenosti virusu delajo v nevarnih razmerah, se je z njim pogovarjala Helena Lovinčič.
Aktualna dogajanja in negotove razmere, ki jih s seboj prinaša drugi val epidemije, v mnogih ljudeh krepijo občutke negotovosti, nemoči in izgube nadzora. Nekateri ljudje se lažje soočajo z izzivi, nekaterim pa predstavlja aktualna situacija realno grožnjo z vidika izgube zdravja, zaposlitve, socialno-ekonomskega preživetja. Že obstoječe težave lahko postanejo za posameznike v prihodnje še težje obvladljive. Pred dnevi je bil vzpostavljen telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji COVID-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 24 ur na dan, vse dni v tednu, strokovno pomoč nudijo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Telefon je nastal v sodelovanju s številnimi organizacijami, ki so že v prvem valu nudile telefonsko pomoč. Tokrat so se povezale v telefon s skupno številko.
Danes Romi po svetu obeležujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga obeležili leta 2008, ko je izšel prvi romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Sandi Horvat, ki na našem programu pripravlja romsko oddajo Naše poti, se je o novodobnih izzivih romskega jezika pogovarjal z jezikoslovko, eno prvih izobraženih Rominj pri nas, Samanto Baranjo, ki za omenjeno oddajo vsak mesec pripravlja tudi posebno rubriko, namenjeno romskemu jeziku. Ta pravi, da romski jezik, kljub temu, da v Evropi živi okoli petnajst milijonov Romov, izumira.
Avstrijski parlament bo na izrednem zasedanju razpravljal o ponedeljkovem terorističnem napadu na Dunaju, v katerem so umrle štiri osebe, več je bilo ranjenih. Policija je napadalca, 20-letnega simpatizerja Islamske države, rojenega v Avstriji, sicer pa po rodu Albanca iz Severne Makedonije, ubila. Miha Lampreht se je z dr. Primožem Šterbencem, velikim poznavalcem islamskega sveta, pogovarjal o razlogih za stopnjevani islamski radikalizem tako v Avstriji kot v Franciji, o morebitnem trku civilizacij in o vprašanjih neposredne varnostne ogroženosti Slovenije zaradi dunajskih dogodkov.
Želja po obsežnejšem glasbeno-scenskem projektu za otroke je na Prvem tlela že dlje časa, do realizacije pa je končno prišlo v sezoni 2018/2019. Nastala je nova kantata, ki je premiero doživela v mesecu aprilu lanskega leta. Pod besedila in scenarij se je podpisala Barbara Gregorič Gorenc, ki je znana po malce zahtevnejših besedilih za otroke, glasbeni del je prevzel Matevž Goršič. Ilustracije, ki pomagajo otrokom zgodbo spremljati še bolj doživeto, je ustvarila Andreja Gregorič. V pripravi je tudi notna zbirka, ki bo kmalu na voljo v digitalni obliki kot zapis pesmi s klavirsko spremljavo in veznim besedilom za morebitno šolsko predstavo.
Že peto leto zapored je direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič povabila na vseslovensko akcijo izdelovanja novoletnih čestitk za starejše, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Letos se na vse obrača s prav posebno željo. "V teh posebnih časih, ki res niso naklonjeni starejšim v domovih in centrih, bi rada razveselila prav vse starostnike, zato si iskreno želim zbrati 21 tisoč voščil. Lahko nam pošljete voščilnico, napišete kratko pismo ali kaj narišete. Pomembno je, da je napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive." Pisma lahko pošljete na naslov: Ana Petrič DEOS Center starejših Notranje Gorice Gmajna 7 1357 Notranje Gorice PRIPIS: Mala pozornost za veliko veselje
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vrh stroke družinske medicine se je v javnosti oglasil z izjavo o zavezanosti pacientom, večji dostopnosti zdravnikov in javnemu zdravstvu kljub temu, da se je delo 900 slovenskih družinskih zdravnikov spremenilo zaradi epidemije koronavirusa. Čeprav so ambulante videti prazne in čeprav je videti, da se ukvarjajo samo z boleznijo covid-19, v resnici delajo več kot kadarkoli. O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček, ki je najprej povedala, zakaj so se odločili, da se s svojimi težavami v času korone obrnejo na javnost.
Po grozljivi noči so prebivalci Dunaja prestrašeni. Večina ni zapustila svojih domov, nekateri se vanje sploh še niso vrnili. Na Dunaju živi in študira veliko Slovencev, med njimi je tudi študent Jure Pišek, ki na Dunaju študira kitaro. Kako je včeraj doživljal dogajanje v centru mesta je zaupal Marku Rozmanu. Luka Robida pa se je o razsežnosti napadov pogovarjal s profesorjem s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Iztokom Prezljem.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je na 100 tisoč prebivalcev okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Največ okuženih je še vedno v Kranju, v Železnikih pa so zabeležili največ okužb na število prebivalcev. Tam so se okužbe tudi zelo hitro širile. Strokovnjaki pa si postavljajo vprašanje, zakaj je ravno Gorenjska najbolj obremenjena regija.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Kmalu po prvem valu epidemije so v javnost prišli zaskrbljujoči rezultati raziskave Fakultete za šport o velikem padcu telesne pripravljenosti slovenskih otrok. Prav tako je marsikdo, ki je epidemijo preživel predvsem med 4 stenami in na kavču, ugotovil, da se mu je telesna kondicija zelo hitro precej zmanjšala. Že takrat so strokovnjaki, tako tisti s področja medicine kot tisti s področja telesne aktivnosti, opozarjali, da moramo tudi v času epidemije poskrbeti za redno gibanje in vzdrževanje kondicije. Tudi ta namreč vpliva na to, kako uspešno se bomo spopadli z morebitno okužbo.Več v pogovoru Andreje Čokl z doc. dr. Vedranom Hadžićem, dr. med., s Fakultete za šport.
Veliko različnih praznovaj in obletnic je bilo letos že prestavljenih, odpovedanih ali izpeljanih prek spleta. Tudi slovenski etnologi, ki v teh dneh praznujejo 45 let delovanja Slovenskega etnološkega društva, so morali praznovanje nekoliko prilagoditi, a dobre volje ni manjkalo. Andreja Čokl je poklicala predsednico društva Alenko Černelič Krošelj.
Neveljaven email naslov