Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih
Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.
S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.
»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.
»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.
Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.
Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.
Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Slovenski kuharji kuhajo dobrote za zaposlene v Covid ambulantah in drugih izpostavljenih mestih
Francosko pito kiš iz domačega krhkega testa in veliko zelenjave, ker je danes post, so danes postregli zaposlenim v Covid ambulanti celjskega Urgentnega centra in v Zdravstvenem domu Laško. Sledila je še sladica, creme caramel s svežimi jagodami. Vse to jim je pripravil chef Marko Pavčnik, sicer znan po svojih kuharskih umetninah na laškem gradu. Delal je z veseljem, pravi, saj je eden tistih, ki je v času epidemije čez noč ostal brez dela. Kuharskih zamisli mu tudi ne zmanjka, pri kuhanju na velikonočni petek pa je opravil še dobro delo.
S tem se je namreč odzval na izziv, ki so mu ga kuharski kolegi postavili z nominacijo preko Facebooka. »Ideja se mi je takoj zdela dobra, saj smo se mi čez noč soočili s pomanjkanjem dela, drugi na drugi strani pa s preobilico in tako jim lahko mi vsaj malo polepšamo kakšen dan,« je povedal Pavčnik. Eden od pogojev akcije je, da poskuša kuhati s sestavinami, ki jih že ima v domači kuhinji in da se ne izpostavlja z nakupovanjem v trgovini.
»Sestavine imamo, domišljija pa nam mora še vedno delati, saj smo profesionalni kuharji,« je med drugim izpostavil pobudnik tega kuharskega izziva, Iztok Gumzej.
»Tudi sam sem v epidemiji več časa preživel na Facebooku, kjer sem videl, da profesionalni kuharji delijo svoje recepte. Sam pa sem želel stvari še malo popestriti, predvsem pa jih prenesti v pravo življenje. Najprej sem skuhal hrano za Onkološki inštitut Ljubljana, potem pa še za lokalni Zdravstveni dom Hrastnik. Ob tem pa nominiral kuharske kolege,« je razložil Gumzej.
Ne Pavčnik in ne Gumzej ne vesta, kaj ju čaka ob koncu epidemije, predvidevata pa, da veliko trdega dela. »Spet bo treba začeti iz nič,« pravi Gumzej. A oba s Pavčnikom, ki je kuhinjo na gradu v Laškem odprl ravno v času zadnje svetovne finančne krize, ostajata pozitivna. Pri tem resda računata tudi na potrošnika, ki bi znal ceniti trud domačih ustvarjalcev.
Za bližajoče praznike pa predlagata, da izkoristimo čas, ki ga lahko zdaj preživimo z družino. »Kar se tiče recepture, verjamem, da imajo med prazniki vse gospodinje pa tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji svoje recepte. Bistvo hrane pa je, da damo v kuhanje srce in dušo, da torej kuhamo z družino in čas, ki ga imamo, preživimo skupaj,« je poudaril Gumzej.
Kuharski izziv, ki se preko Facebooka zdaj širi tudi v tujino, so opazili tudi v kuharski organizaciji WASC, ki združuje kuharje po svetu in že napovedujejo podporo pobudi slovenskih chefov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.
Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.
Ob koncu športnega dogodka leta smo se na prvem pogovarjali o vsem, kar je v zadnjem mesecu dni odmevalo po vsem svetu. In se seveda vprašali, ali se bo svet še vrtel naprej.
Hrvati so slavili pozno v noč, danes pa že nestrpno pričakujejo vrnitev nogometašev iz Moskve, iz Zagreba poroča Drago Balažič in dodaja, da se mediji že ukvarjajo s tem, kdo bo ostal v reprezentanci, kdo se bo morda poslovil in kakšna je usoda selektorja.
Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.
Čeprav nam zaradi trenutnega vremena ni do kopanja nekje zunaj, pa se je kopalna sezona seveda že začela. Ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. V Sloveniji imamo na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, gre za kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Na teh odsekih prav tako v času kopalne sezona izvajajo meritve kakovosti vsakih 14 dni. Kakšna je torej kakovost slovenskih voda? Tina Lamovšek se je pogovarjala z mag. Matejo Poje, odgovorno za izvajanje monitoringa kopalnih voda na ARSO.
Ministrstvo za gospodarstvo te dni podpisuje dopolnila dogovorov za nadaljnji razvoj regij. Zanje bo v tej finančni perspektivi skupaj namenjenih več kot pol milijarde evrov. Danes so na ministrstvu podpisali dogovor za gorenjsko regijo, ki je vreden 45 milijonov evrov, od tega bo dobrih 23 milijonov evrov prispevala država oz. posamezna ministrstva. Gre za financiranje vrste projektov, več o tem, kaj ta dogovor prinaša Gorenjski pa v pogovoru z dopisnico Aljano Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz Rusije se je oglasil Luka Petrič, vzdušje v Zagrebu pa je povzela Tanja Borčič Bernard.
Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Rezultati letošnjih maturantov so primerljivi z rezultati lanskih. Uspeh splošne mature je v povprečju 20 točk. Lani je bila povprečna ocena 20,10, letos pa 20,6 od skupno 34 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni s 30 ali več točkami, so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. To so tako imenovani zlati maturanti, ki jih je letos 271. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk pa je letos 10, kar je 5 manj kot lani. Splošno maturo je letos opravljalo 6250 kandidatov, izbirali pa so med 35 maturitetnimi predmeti.
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)
Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.
Neveljaven email naslov