Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države.
»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.
Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.
»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«
Ne glede na razmere in visoke stroške poslovanja nadaljujejo z gradnjo, a za dokončanje bodo potrebovali dodaten denar. Čakajo na drugi sveženj likvidnostne pomoči. Gradnja sodobnega potniškega terminala predstavlja 1,5 milijona evrov investicijskih stroškov na mesec. Časovnico bodo morali najverjetneje prilagoditi. Po prvotnem načrtu naj bi se gradnja terminala končala do začetka predsedovanja Slovenije EU poleti 2021.
»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»
Fraport Slovenija, ki upravlja z našim osrednjim letališčem, in skupina Fraport AG, ki ima 30 letališč po vsem svetu, deli usodo in probleme, kako zagotoviti poslovanje in likvidnost. Pripravljajo se na ponovno vzpostavitev letalskega potniškega prometa.
»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države. O negotovih razmerah se je Aljana Jocif pogovarjala s poslovodnim direktorjem Fraport Slovenija, Zmagom Skobirjem.
Pogovor s poslovodnim direktorjem Fraporta Slovenija Zmagom Skobirjem
Krizo epidemije novega koronavirusa zaradi zaprtega letališča in prizemljenih potniških letal vse bolj čuti tudi Fraport Slovenija. V družbi, kjer nemoteno poteka gradnja novega, več kot 20 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, naložbe in ostalih stroškov zaradi ustavljenega letalskega potniškega prometa sami ne bodo zmogli. Zato premostitveno računajo tudi na pomoč države.
»Od 17. marca, odkar se je ustavil letalski potniški promet, so se prihodki družbe občutno zmanjšali, za 85 odstotkov, potnikov je bilo marca za 75 odstotkov manj. Po zadnjih podatkih Svetovnega združenja letalskih prevoznikov se na svetovni ravni letos pričakuje 55-odstotni upad potnikov. Takšna ocena je realna tudi za nas. Če se bo epidemija vlekla, se lahko razmere še poslabšajo, vse kar je drugače, je zelo optimistično,” ugotavlja poslovodni direktor Fraporta Zmago Skobir.
Letališče je odprto za tovorni promet, humanitarne in repatriacijske lete. Zaradi krize je na čakanju več kot polovica zaposlenih Fraporta Slovenija. Delujejo samo nujne službe.
»Fraport ni zadolžen, trenutno živimo od prihrankov, tudi plače zaposlenih izplačujemo iz tega naslova. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zdržali. Strošek dela na mesec je okoli 1,5 milijona evrov. Tudi če bomo dobili povrnjene prispevke in stroške nadomestila za zaposlene na čakanju, bo mesečna obremenitev za plače več kot milijon evrov.«
Ne glede na razmere in visoke stroške poslovanja nadaljujejo z gradnjo, a za dokončanje bodo potrebovali dodaten denar. Čakajo na drugi sveženj likvidnostne pomoči. Gradnja sodobnega potniškega terminala predstavlja 1,5 milijona evrov investicijskih stroškov na mesec. Časovnico bodo morali najverjetneje prilagoditi. Po prvotnem načrtu naj bi se gradnja terminala končala do začetka predsedovanja Slovenije EU poleti 2021.
»V družbi smo se razmeram prilagodili z ustavitvijo stroškov, ki ne vplivajo na obratovanje letališča in varnost. Državi smo posredovali konkretne predloge. Pomoč države bo nujna, stanje v letalski industriji je negotovo. Predlagali smo razbremenitve, med njimi je tudi dolgoročna stavbna pravica.»
Fraport Slovenija, ki upravlja z našim osrednjim letališčem, in skupina Fraport AG, ki ima 30 letališč po vsem svetu, deli usodo in probleme, kako zagotoviti poslovanje in likvidnost. Pripravljajo se na ponovno vzpostavitev letalskega potniškega prometa.
»Razmere na letališču so tihe, brez vrveža, razen brnečih strojev, ki gradijo terminal. Vsi si želimo konec krize koronavirusa in čimprejšnje poslovanje,« pravi Zmago Skobir.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov