Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Pogovor s psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam zato predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je popolnoma normalno. Dogaja se nam akutna stresna motnja. Po dobrih treh tednih lahko govorimo že o prilagoditveni motnji, pojasnjuje dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in dodaja, da akutna stresna motnja in prilagoditvena motnja nista duševni motnji v ožjem pomenu besede. Gre namreč za popolnoma normalen odziv na nenormalne okoliščine, ki smo jim priča. Zagotovo ni prvič, da se posameznik tako počuti, še dodaja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, na enak način se namreč odzovemo na katerokoli spremembo v življenju, sploh če je negativna.
Razlika je samo v tem, da smo sedaj pravzaprav vsi v stresu. Ni ga človeka, ki bi bil popolnoma hladen, nezavzet ali da se ga zadeva ne bi dotaknila. Kot svet, globalno se soočamo z nečim, kar se nas tiče vseh. Ne moremo pogledat stran in reči, to je pa na Kitajskem ali v ZDA. To je pri naših sosedih, to je tukaj, to je povsod. Akutna stresna motnja in akutna prilagoditvena motnja sta trenutno zaobjeli celotno človeštvo.
Na vseprisotno grožnjo se ljudje odzivajo različno. V glavnem pa so odzivi na stresne okoliščine, kot pravi dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, trije: beg, boj in zamrznitev. Nekateri katastrofirajo, spet drugi potiskajo glavo v pesek, rekoč, da je vse skupaj pretiravanje. Zaradi negotovih razmer, pa se v ljudeh porajajo tudi občutki, ki jih v času pred koronavirusom morda sploh niso poznali.
Normalno je, da smo zdaj tesnobni. Jaz sem ljudem, tudi svojim pacientom, s katerimi sem imela telefonski stik, rekla: če vas je zdaj strah, za božjo voljo, saj ste normalni! Koga pa zdaj ni strah? Vsekakor je bolj čudno, če te zdaj ni strah kot če te je. Skratka, normalno je zdaj, v teh okoliščinah čutiti neko določeno stopnjo tesnobe.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek še opozarja, da sta strah in tesnoba duševna pojava, ki sta nalezljiva, da se strah prenaša in da so zdrave obrambe v akutnih stresnih situacijah humor, zadržanost in pomoč drugim.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je glede na okoliščine popolnoma normalno. Z njo se je pogovarjala Martina Černe.
Pogovor s psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek
Strah pred koronavirusom, socialna izolacija, prepoved gibanja in druženja, osamljenost, finančne stiske, konflikti v družinah in strah pred prihodnostjo. Vse našteto je trenutno del naše realnosti, kakršne do sedaj nismo poznali in nam zato predstavlja velik izziv. Mnogi ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske; povečan strah, tesnobo in panične napade. Kot opozarja psihiatrinja in profesorica za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, je trenutno ves svet v akutnem stresu, kar pa je popolnoma normalno. Dogaja se nam akutna stresna motnja. Po dobrih treh tednih lahko govorimo že o prilagoditveni motnji, pojasnjuje dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in dodaja, da akutna stresna motnja in prilagoditvena motnja nista duševni motnji v ožjem pomenu besede. Gre namreč za popolnoma normalen odziv na nenormalne okoliščine, ki smo jim priča. Zagotovo ni prvič, da se posameznik tako počuti, še dodaja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, na enak način se namreč odzovemo na katerokoli spremembo v življenju, sploh če je negativna.
Razlika je samo v tem, da smo sedaj pravzaprav vsi v stresu. Ni ga človeka, ki bi bil popolnoma hladen, nezavzet ali da se ga zadeva ne bi dotaknila. Kot svet, globalno se soočamo z nečim, kar se nas tiče vseh. Ne moremo pogledat stran in reči, to je pa na Kitajskem ali v ZDA. To je pri naših sosedih, to je tukaj, to je povsod. Akutna stresna motnja in akutna prilagoditvena motnja sta trenutno zaobjeli celotno človeštvo.
Na vseprisotno grožnjo se ljudje odzivajo različno. V glavnem pa so odzivi na stresne okoliščine, kot pravi dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, trije: beg, boj in zamrznitev. Nekateri katastrofirajo, spet drugi potiskajo glavo v pesek, rekoč, da je vse skupaj pretiravanje. Zaradi negotovih razmer, pa se v ljudeh porajajo tudi občutki, ki jih v času pred koronavirusom morda sploh niso poznali.
Normalno je, da smo zdaj tesnobni. Jaz sem ljudem, tudi svojim pacientom, s katerimi sem imela telefonski stik, rekla: če vas je zdaj strah, za božjo voljo, saj ste normalni! Koga pa zdaj ni strah? Vsekakor je bolj čudno, če te zdaj ni strah kot če te je. Skratka, normalno je zdaj, v teh okoliščinah čutiti neko določeno stopnjo tesnobe.
Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek še opozarja, da sta strah in tesnoba duševna pojava, ki sta nalezljiva, da se strah prenaša in da so zdrave obrambe v akutnih stresnih situacijah humor, zadržanost in pomoč drugim.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov