Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani
Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.
200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.
Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.
V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani
Boni oziroma vavčerji kot delna rešitev za oživitev slovenskih hotelov, počitniških domov in avtokampov so ideja, ki je zaokrožila šele v zadnjem tednu. Zaposleni v turizmu jo pozdravljajo, vendar od nje ne pričakujejo zadostnega učinka. Pomagalo bi edino odprtje mej.
200-evrski bon za domačo nastanitev (z zajtrkom) bi lahko do konca letošnjega leta izkoristila vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, skupaj torej 1,7 milijona ljudi. Bon bi se glasil na upravičenca in, kot kaže, bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani do drugega kolena – na relaciji starši-otroci in sorojenci (brat-sestra). Z ukrepom ne bi imeli administrativnega dela državljani, pač pa Finančna uprava, ki bi zajemala podatke tudi iz elektronske knjige gostov.
Če bi bon (ki ga ne bo možno unovčiti v turističnih agencijah) izkoristili vsi, kar je zelo malo verjetno, ker so med njimi ostareli, bolni in tisti, ki tega ne želijo, bi država primaknila 350 milijonov, verjetno pa precej manj. Ocena MGRT je, da bi povpraševanje v turizmu (pa v spremljajočih obrteh, trgovini itd.) naraslo na 600 milijonov evrov, saj ne bi vsak zapravil le 200, pač pa več! Rast naj bi se samo zaradi bona letos okrepila za 900 milijonov. Izgube v turizmu bi se zmanjšale za približno tretjino. Vendar so to res nezanesljive ocene in tudi turistično-gostinska zbornica nima natančnejših predvidevanj. Poleg tega brez tujih gostov nekatere hotelske zmogljivosti ne bodo odprle svojih vrat. Metod Grah, direktor term Vivat predvidene ukrepe pozdravlja in hkrati dodaja, da bodo letos v turizmu pomembno vlogo odigrali domači gosti.
V naših termah imamo 50 odstotkov tujih in 50 odstotkov domačih gostov. Tudi druge država kot sta Japonska in Kitajska so uvedle vavčerje in s tem spodbujajo domače povpraševanje. Vsekakor dobijo s tem velike sinergijske učinke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?
V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.
Neveljaven email naslov