Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Predjamski jamski sistem je daljši za 1594 metrov
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Jamarji že več kot trideset let bolj ali manj intenzivno raziskujejo Predjamski jamski sistem in iščejo njegovo nadaljevanje. Do sedaj jim je v sistem uspelo povezati 4 jame. Do začetka letošnjega leta je meril okrog 14 km, kar ga po dolžini uvrščala na peto mesto v Sloveniji. Konec lanskega leta in tik pred izbruhom epidemije pa so z intenzivnimi raziskavami začeli člani jamarskih društev iz Borovnice, Ajdovščine in Postojne uspel jim je velik preboj. Jamski sistem so podaljšali za 1.594 metrov.
Zgodbo o Erazmu Predjamskem pozna tudi eden od sodelujočih, predsednik jamarskega kluba Borovnica Peter Svete: »To je sicer legenda, ki ni čisto dokazana. Je pa res, da je za Predjamskim gradom resnično rov, ki je povezan s površjem in lahko, da je Erazem hodil skozenj, po okoliških vaseh, ali pa nabirat češnje, ki jih je potem metal oblegovalcem in jih s tem presenečal.« Erazem je pozemni labirint gotovo zelo dobro poznal, jamarji pa mu skozi leta dodajajo nove in nove podzemne metre. »Vedeli smo, da se jama nadaljuje proti zahodu, saj tja odteka voda, zato smo tudi začeli s plezanjem kaminov. To so vertikalne stopnje znotraj jame.«
Pred koronakrizo so našli dva nova rova. Prvega so poimenovali Borovniški rov in je dolg 251 m ter prehod v zgornje etaže sistema s 1.200 metrov dolgim rovom, ki so ga – v čast nedavno preminulemu postojnskemu jamarju Marjanu Vilharju, poimenovali po njem. Borovniški rov je v najnižjem nivoju jame, zato je tam veliko rečnih sedimentov v obliki težko prehodnega blata, povezave do podzemnega toka Lokve pa zaenkrat še niso našli, vendar nekateri rovi vodijo v pravo smer. Rov Marjana Vilharja pa je podzemna reka izdolbla že pred milijoni let, preden se je umaknila v globlje nivoje jame. Poteka po višjih delih jamskega sistema, zato je bolj suh in okrašen s kapniki. »Ta rov je zelo razvejan. Levo in desno so novi odcepi, ki jih moramo še raziskati, brezna, ki pripeljejo v nižje etaže, značilen pa je zelo močan prepih, ki nakazuje, da rov vodi še daleč oziroma, da so zadaj še veliki jamski prostori,« pojasnjuje Svete. Presenečenja torej še sledijo, seveda pa jamarje čaka še veliko dela.
Predjama pa ni zanimiva le zaradi Erazma in njegovih skrivnostnih jam. Malce vzhodno od tam namreč poteka razvodnica. Vode iz več jam Predjamskega sistema – med drugim tudi Lokev izpod gradu, ki tam ponikajo, se pod zemljo združijo in izvirajo kot reka Vipava, ki odteka proti Jadranskemu morju. Le streljaj odmaknjene pa so vode, ki tečejo proti Postojnski jami, tam ponikajo, se spremenijo v Unico, Ljubljanico in se nazadnje zlijejo v Črno morje.
Vsa odkritja pa jamarji sproti popisujejo. “Vsa odkritja moramo spraviti v obliko načrtov. Novoodkrite dele moramo izmeriti, izrisati in oddati v jamarski kataster.”
V katastru, ki ga vodita Inštitut za raziskovanje krasa Postojna, ki sodi pod okrilje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Jamarska zveza Slovenije, je bilo do konca lanskega leta v Sloveniji registriranih 13.659 jam.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo 140-letnico rojstva Minke Skaberne. Poleg izuma brajice je za slepe in slabovidne na Slovenskem njeno delo izredno pomembno. Z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico – v enem letu je sto prostovoljk, ki so delale doma pod nadzorom Minke Skaberne, prepisalo 60 del slovenskih pisateljev – je omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Prispevek Petre Medved.
Dr. Andrej Vizjak je strokovnjak za telekomunikacije in poslovno svetovanje. Vodi konzorcij treh svetovalnih podjetij s sedežem v Dubaju. Med drugim je pripravil strateški program digitalizacije Iraka, po katerem naj bi ta država povečala svoj BDP za 44 miljard dolarjev. Sam sicer vidi v Sloveniji prihodnost v družinskem podjetništvu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost? O izkušnjah zadravstvenih delavcev, ki vse pogosteje doživljajo predvsem verbalne napade, pripoveduje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. O vzrokih za te pojave in možnih rešitvah pa razmišlja klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Sogovornika se strinjata, da je strpnost najboljši odziv na nestrpnost.
V torek je v Ulcinju v 89-em letu starosti umrla Filje Kastrati, zadnja temnopolta ulcinjčanka. Novica nas je spomnila na to, da je v črnogorskem Ulcinju živela avtohtona temnopolta skupnost. Filje Kastrati je bila zadnja oseba v Ulcinji, ki je imela ob starša temnopolta Afričana, ki sta bila v Ulcinju del afriške skupnosti. Vsaj v 16 stoletji je bil Ulcinj, ki je bil takrat pod turško oblastjo, ena največjih tržnic s sužnji v Evropi. Takrat so na italijanskem polotoku trgovino s sužnji že nekoliko umilil, v Ulcinju pa so ljudi še vedno prodajali kot živino. In to ne samo temnopolte, tudi belce. Med sužnji, ki so jih tam prodali je bil tudi španski pisatelj Miguel Servantes, avtor Don Quijota. Mnogi sužnji, ki so jih pripeljali predvsem gusarji, so dobili gospodarje v Ulcinju, večino albanske in turške plemiče trgovce, pa tudi mornarje in druge gusarje.
V Avstriji je z novim letom začel veljati nov zakon, ki odraslim osebam z neozdravljivo boleznijo ali trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča, da se odločijo za predčasno končanje svojega življenja. Njihovo prošnjo morata sicer odobriti dva zdravnika. Tudi v Sloveniji je v javni razpravi predlog zakona o dostojni smrti, ki predvideva pomoč pri samomoru. 21-letna Ana Rogel z neozdravljivo kronično boleznijo bulozno epidermolizo, ki jo potiska na invalidski voziček, predlog podpira.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena od težav, ki pesti slovenski zdravstveni sistem – poleg epidemije, seveda – je pomanjkanje zdravnikov. Posledično so druga težava vse daljše čakalne dobe za zdravstvene storitve. Ker javna mreža zdravstvenih zavodov marsikdaj ne more pokriti vseh potreb pacientov, številni pomoč iščejo pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih, tako tistih s koncesijo kot v samoplačniških ambulantah. Matej Žnidarič, študent 6. letnika medicine, je zato lani začel spletni projekt Najzdravnik, s katerim želi ljudem pomagati pri iskanju in odločitvi za zdravnika.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil Louis Braille, za slepe izredno pomemben izumitelj brajeve pisave – brajice, zato je prav ta dan Generalna skupščina Združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila kot svetovni dan brajeve pisave. Brajica je sistem brajevih znakov v reliefni obliki, namenjen pisanju in branju slepih. Slepim odpira okno v svet izobraževanja, leposlovja, kulture, glasbe in drugih področij življenja. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila slepega profesorja slovenščine in zgodovine ter lektorja Roka Janežiča in se z njim med drugim pogovarjala tudi o pomenu brajice v današnjem času.
Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.
Tako v zadnjem letu in pol kot tudi v prihodnjih letih gostinstvo čakajo težki časi. Tega se zaveda tudi družina Golob, ki vodi Bistro in vinski bar Marjo Šeše v Solkanu. Poudarjajo, da je gostinstvo težek poklic, da je v raznih resničnostnih šovih prikazan precej olepšano. A zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko gost zadovoljen zapusti lokal ali pa ko je osebje med seboj povezano, je neprecenljiv. O tem, kaj gostinci pričakujejo od gosta, o psihični preobremenjenosti v gostinstvu in kje so se izgubile t. i. beznice, lokali z dušo, se je z družino pogovarjala Tina Lamovšek.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Za številne gostinske delavce bo kljub omejitvam danes delovni dan, saj že hitijo s pripravo silvestrskih jedilnikov za najdaljšo noč. Tudi Jožef Oseli, priznani in uveljavljeni kuhar, je številne silvestrske večere preživljal delovno. Z ženo sta kot butlerja delala pri maršalu Titu, pozneje pa je kot kuhar z mednarodnimi izkušnjami in član francoske akademije spoznaval kulinariko sveta. Pred desetletjem je bil vodja slovenske odprave na svetovnem dogodku Kuharji brez meja za lačne otroke v Južni Afriki. Jožef Oseli je svoje bogate izkušnje strnil v avtobiografiji Uresničil sem sanje. Obsežna avtobiografija v sebi nosi tudi sporočilo, da bi za delo v gostinstvu navdušil mlade generacije. »To se mi zdi v času pomanjkanja kuharjev in natakarjev res pomembno«, je povedal Jožef Oseli. V pogovoru z Aljano Jocif pa je najprej razkril, da je sprva načrtoval zgolj eno knjigo.
Z današnjim dnem Slovenija končuje svoje drugo polletno predsedovanje Evropski uniji. Jutri bo predsedovanje Svetu EU prevzela francoska vlada. Med uspehe predsedovanja štejemo denimo uspešen zaključek več kot 20 zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, prav tako vnovično krepitev razprave o širitveni politiki Unije, kjer pa pričakovano resnejšega vsebinskega napredka ni bilo.
Naklonjenost do lastne ali tuje države lahko izražamo na različne načine. Sara Terpin in Carlo Ghio to počneta skozi blog. Že skoraj 10 let namreč obiskujeta in to objavljata različne kotičke, vasi, mesta, znamenitosti, doživetja v naši državi na spletnem blogu Slovely.eu in to delita s svojimi bralci. Vendar pišeta v italijanskem jeziku. Našo državo želita namreč približati italijansko govorečemu prebivalstvu. A ustvarjalnost ne počiva. Lani sta s partnerjem posnela kratek dokumentarec GO-VID o tem, kako je bila med Italijo in Slovenijo zaradi korone ponovno vzpostavljena fizična meja. S Saro in Carlom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Neveljaven email naslov