Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
V domovih za starejše lahko od tega tedna spet sprejemajo nove oskrbovance, če imajo seveda na voljo prazne postelje in če zadostijo določenim pogojem. Ti pogoji pa so takšni, da jih večina domov ob doslednem upoštevanju strokovnih smernic ne more izvajati. Za sprejem novih oskrbovancev morajo domovi dobiti pozitivno mnenje koordinatorjev in območnega epidemiologa, ki bodo ocenili, ali lahko dom vzpostavi ustrezne cone za primer pojava okužbe. Takih, ki to lahko zagotovijo je malo, večina domov bo s sprejemom novih stanovalcev morala kak teden še počakati, ocenjujejo v Skupnosti socialnih zavodov.
Denis Sahernik strokovni sodelavec Skupnosti socialnih domov: “Zdravstvena stroka zahteva, da bi morali pustiti eno prazno posteljo na 30 stanovalcev, kar pomeni 700 do 800 postelj. S tem manjšamo kapaciteto v javni mreži na področju institucionalnega varstva starejših. Na Skupnosti menimo, da prazne postelje niso ustrezna rešitev”
“Potrebujemo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev varstva starejših, potrebno je obnoviti obstoječe domove, zgraditi nove, potrebno je razviti skupnostne oblike pomoči in bivanja, okrepiti pomoč na domu in zgraditi negovalne bolnišnice oz. domove za tiste, za katere domača oskrba ne pride v poštev, v domovih pa za njih ne moremo ustrezno poskrbeti zaradi pomanjaknaja kadra. Za zdaj še ni predvidena gradnja domov iz javnih sredstev, pričakujemo pa v kratkem razpis za podelitev koncesij.”
“Domove tare tudi kadrovska kriza. Ocenjujemo, da bi potrebovali 50 odstotkov več ljudi. Pred epidemijo smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da bi potrebovali 25 odstotkov več ljudi na socialnovarstvenem področju in prav toliko še na zdravstvenem. Toda kadra, ki bi ga potrebovali, ni ali pa jih delo v socialnovarstvenih zavodih ne zanima.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
V domovih za starejše lahko od tega tedna spet sprejemajo nove oskrbovance, če imajo seveda na voljo prazne postelje in če zadostijo določenim pogojem. Ti pogoji pa so takšni, da jih večina domov ob doslednem upoštevanju strokovnih smernic ne more izvajati. Za sprejem novih oskrbovancev morajo domovi dobiti pozitivno mnenje koordinatorjev in območnega epidemiologa, ki bodo ocenili, ali lahko dom vzpostavi ustrezne cone za primer pojava okužbe. Takih, ki to lahko zagotovijo je malo, večina domov bo s sprejemom novih stanovalcev morala kak teden še počakati, ocenjujejo v Skupnosti socialnih zavodov.
Denis Sahernik strokovni sodelavec Skupnosti socialnih domov: “Zdravstvena stroka zahteva, da bi morali pustiti eno prazno posteljo na 30 stanovalcev, kar pomeni 700 do 800 postelj. S tem manjšamo kapaciteto v javni mreži na področju institucionalnega varstva starejših. Na Skupnosti menimo, da prazne postelje niso ustrezna rešitev”
“Potrebujemo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev varstva starejših, potrebno je obnoviti obstoječe domove, zgraditi nove, potrebno je razviti skupnostne oblike pomoči in bivanja, okrepiti pomoč na domu in zgraditi negovalne bolnišnice oz. domove za tiste, za katere domača oskrba ne pride v poštev, v domovih pa za njih ne moremo ustrezno poskrbeti zaradi pomanjaknaja kadra. Za zdaj še ni predvidena gradnja domov iz javnih sredstev, pričakujemo pa v kratkem razpis za podelitev koncesij.”
“Domove tare tudi kadrovska kriza. Ocenjujemo, da bi potrebovali 50 odstotkov več ljudi. Pred epidemijo smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da bi potrebovali 25 odstotkov več ljudi na socialnovarstvenem področju in prav toliko še na zdravstvenem. Toda kadra, ki bi ga potrebovali, ni ali pa jih delo v socialnovarstvenih zavodih ne zanima.”
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov