Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je na razpotju

02.06.2020

Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.

Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.

Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.

Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.

Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.

Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.


Aktualna tema

4480 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je na razpotju

02.06.2020

Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.

Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.

Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.

Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.

Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.

Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.


04.06.2019

ADLAB PRO - Zvočno opisovanje

RTV Slovenija danes v Kinu Šiška v Ljubljani organizira zaključno konferenco projekta ADLAB PRO oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Triletni projekt ADLAB PRO je v programu Erasmus+ financirala Evropska unija. Partnerji iz različnih držav EU, med katerimi je tudi RTV Slovenija, so v treh letih ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih gradiv in seznamov strokovne literature za vsa področja zvočnega opisovanja. Prispevek Petre Medved.


04.06.2019

Dan slovenskega krvodajalstva

Kot spomin na dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali, danes praznujemo dan slovenskega krvodajalstva. Sogovornica: krvodajalka in članica Kluba 25 Teja Cej.


04.06.2019

Kviz - tetris

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Alkohol in promet

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Pogovor z Damirjem Skomino

Slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je v soboto prvič sodil na tako pomembni tekmi, kot je finale Lige prvakov. Skupaj s pomočnikoma Robertom Vukanom in Juretom Praprotnikom, s katerima je skupaj v ekipi že pet let, je delo dobro opravil. Pravi, da najraje čimmanj posega v tekmo in finalna tekma lige prvakov tokrat tudi ni potrebovala veliko posredovanja sodnika. Z Damirjem Skomino se je po današnji tiskovni konferenci pogovarjal Sandi Škvarč.


03.06.2019

Nemčija - kriza v SPD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Je Milošević res načrtoval napad na nuklearko Krško?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.06.2019

“Celo tele je skrila v fičota!”

Pred kratkim je Goriški muzej na Pristavi blizu Šempetra pri Novi Gorici odpri muzej na meji. Staro carinarnico na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi so preuredili in v njej postavili razstavo Na Šverc! Tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni. O razstavi in dogajanju v času po letu 1947 je spregovoril avtor razstave, kustos Rok Bavčar, svoje izkušnje s švercanjem so predstavili še Jožica Strgar s Kambreškega (v 60. letih), Vanja iz Šempetra pri Gorici (pozna 70. leta) in Blaž iz okolice Velenja (90. leta).


01.06.2019

Nostalgiki, išče se Zajček Repko!

Digitalna skupnost MojaNostalgija danes šteje 16.000 sledilcev, ustanoviteljica Tjaša Jazbinšek si ob prvih objavah leta 2012 ni predstavljala, da bo toliko ljudi z njo obujalo spomine na otroštvo. Je velika ljubiteljica predmetov, ki jo spominjajo na to obdobje; ima tri pony kolesa, kasete z otroškimi pravljicami, ki jih digitalizira, več kot 60 slikanic s podobami Jelke Reichman in vsaj 250 izvodov revije Ciciban.


31.05.2019

"Rada imam poskuse, iz katerih kaj skoči"

Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje. Foto: Iztok Konc


31.05.2019

Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.

Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana oktobra lani opravljena ponovna obširna raziskava - Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide - s katero so želeli preveriti stanje na o neupravičenem parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Prispevek Petre Medved.


31.05.2019

Festival Igraj se z mano 2019

Že 13. leto zapored sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«. Festival skozi igro in druženje spodbuja socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Živahnemu dogajanju na Kongresnem trgu v Ljubljani se je pridružila tudi Petra Medved.


30.05.2019

Multipla skleroza

Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov, saj imajo bolniki različne znake in simptome. Je pa včasih tudi nevidna očem, zato letošnji svetovni dan MS poteka pod ključnikom #mojanevidnaMS.


30.05.2019

Dan odprtih vrat Hiše Ljubhospica

V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.


29.05.2019

Gospodarska rast ni odpravila prekarnosti, družba jo mora – in o tem se, očitno, končno strinja

Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto


29.05.2019

Google v teh dneh v Sloveniji posodoblja Ulični pogled

Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.


29.05.2019

Saša Mrak ob 30. obletnici Združenja Manager

Ob 30. obletnici Združenja Manager je gostja Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager


28.05.2019

Morebitno združevanje avtomobilskih velikanov skrbi delavce

Po svetu in na borzah odmeva predlog italijansko-ameriškega proizvajalca avtomobilov Fiat Chrysler Automobiles o združitvi s francoskim avtomobilskim velikanom Renaultom. Šlo naj bi za združitev, v kateri bi bila oba partnerja enakovredna. Ob upoštevanju Renaultovega partnerstva z japonskima Nissanom in Mitsubishijem bi z združitvijo nastal največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Čeprav ni še nič dorečenega, pa se nekateri že bojijo za delovna mesta. Več Janko Petrovec.


28.05.2019

Izgorelost uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni

Svetovna organizacija je izgorelost prepoznala kot "sindrom, ki se pojavi kot rezultat kroničnega stresa na delovnem mestu, ki se ga ni primerno obravnavalo". Sindrom izgorelosti se izraža kot utrujenost in občutek pomanjkanja energije, povečan mentalni odpor do dela ali cinizem do dela ter pomanjkanje profesionalne učinkovitosti. Ključne ugotovitve Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer sicer kažejo, da so zaposleni Evropejci zdravi in se dobro počutijo, bolje nadzorujejo tudi svoje delovne aktivnosti. Vendar delo postaja čustveno zahtevno. Raziskovalci ugotavljajo, da se povečuje nabor nalog in hitrost, s katero jih morajo delavci opraviti. Ob tem naraščajo čustveno zahtevne naloge, kot sta komunikacija z jeznimi strankami in izpostavljenost težkim situacijam v službi. Posodobljena klasifikacija, ki poleg izgorelosti vključuje tudi kompulzivno spolno vedenje in zasvojenost z videoigrami, bo začela veljati januarja 2022.


27.05.2019

30 let Konvencije o otrokovih pravicah

Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.


Stran 155 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov