Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Porast okužb v S. Makedoniji

08.06.2020


Za Severno Makedonijo je po številu novookuženih najtežji teden od začetka epidemije

Zadnje dni smo iz Severne Makedonije prejemali informacije o vnovičnem povečevanju števila novo obolelih za Covidom-19. Samo danes je bilo zabeleženih 127 novih primerov. V tej južni balkanski državi so zaskrbljeni predvsem zato, ker se je število okuženih začelo višati po sprostitvi ukrepov. Skupaj je zabeleženih 3152 okuženih in 156 mrtvih. Po besedah ministra za zdravje je glavni razlog nespoštovanje ukrepov. Kot poroča naš dopisnik Boštjan Anžin, je bila največja napaka storjena ob zaključku ramazana, ko so omogočili praznovanja in pogostitve ter maše v mošejah:

“To je bil na nek način tudi malo politični pritisk, ker so albanske stranke zagrozile, da ne bodo glasovale na volitvah, ki jih sicer v S. Makedoniji še čakajo. Takrat so se potem odločili, da bodo to policijsko uro za nekaj ur sprostili. In zdaj, ko gledajo statistiko, ugotavljajo, da so se vsi ti novi primeri okužb zgodili ravno takrat. Dobra stvar je, da so omejeni na nekatera mesta oz. da so celo omejeni na nekatere družine. Okrog 80 % vseh teh primerov je zabeleženih znotraj dvajsetih družin.”

Odločitve o sprostitvi ukrepov ne glede na število novo okuženih sicer še vedno veljajo. Precej nejasna ostaja možnost prehajanja mej, kar zanima zlasti vse, ki se odpravljajo na dopust v Grčijo. Meje so trenutno odprte med Srbijo in Bolgarijo, možen je tudi dostop čez Kosovo in Albanijo, poroča  Boštjan Anžin:

“Je pa tudi res, da Grki računajo, da bodo med 15. junijem in 1. julijem prihajali gosti predvsem z letali. Kar pomeni, da ta ovira zaenkrat ne bo tako zelo strašna. Če pa odprtja teh mej s S. Makedonijo do 1. julija ne bo, se pravi do časa, ko naj bi Grčija razširila seznam držav, katerih državljani lahko vstopijo v Grčijo, bi bila to lahko zadrega za številne iz celotne regije, ki si ne morejo privoščiti letalskih kart in ki v Grčijo običajno dostopajo z avtomobilom.”

V sosednjih državah je stanje podobno, povsod je bil zabeležen manjši skok števila okuženih.

“V Srbiji ni omejeno več niti zbiranje na prostem, ljudje se množično zbirajo na stadionih, volilna kampanja je v teku, bili so že protesti. V BIH je zanimivo to, da se virus širi zlasti znotraj tovarn, v delovnem okolju.”

Virus ni premagan. Na to vsi opozarjajo, a hkrati računajo na toplo vreme. V BIH je število novih primerov malce padlo, danes so jih zabeležili 16, prav toliko v Bolgariji, v Albaniji 17, v Romuniji pa 125, toda Romunija je bila ena tistih, ki je bila v absolutnih številkah najbolj prizadeta. V Srbiji menijo, da bodo okrog 10. julija ostali brez okužb.

 


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Porast okužb v S. Makedoniji

08.06.2020


Za Severno Makedonijo je po številu novookuženih najtežji teden od začetka epidemije

Zadnje dni smo iz Severne Makedonije prejemali informacije o vnovičnem povečevanju števila novo obolelih za Covidom-19. Samo danes je bilo zabeleženih 127 novih primerov. V tej južni balkanski državi so zaskrbljeni predvsem zato, ker se je število okuženih začelo višati po sprostitvi ukrepov. Skupaj je zabeleženih 3152 okuženih in 156 mrtvih. Po besedah ministra za zdravje je glavni razlog nespoštovanje ukrepov. Kot poroča naš dopisnik Boštjan Anžin, je bila največja napaka storjena ob zaključku ramazana, ko so omogočili praznovanja in pogostitve ter maše v mošejah:

“To je bil na nek način tudi malo politični pritisk, ker so albanske stranke zagrozile, da ne bodo glasovale na volitvah, ki jih sicer v S. Makedoniji še čakajo. Takrat so se potem odločili, da bodo to policijsko uro za nekaj ur sprostili. In zdaj, ko gledajo statistiko, ugotavljajo, da so se vsi ti novi primeri okužb zgodili ravno takrat. Dobra stvar je, da so omejeni na nekatera mesta oz. da so celo omejeni na nekatere družine. Okrog 80 % vseh teh primerov je zabeleženih znotraj dvajsetih družin.”

Odločitve o sprostitvi ukrepov ne glede na število novo okuženih sicer še vedno veljajo. Precej nejasna ostaja možnost prehajanja mej, kar zanima zlasti vse, ki se odpravljajo na dopust v Grčijo. Meje so trenutno odprte med Srbijo in Bolgarijo, možen je tudi dostop čez Kosovo in Albanijo, poroča  Boštjan Anžin:

“Je pa tudi res, da Grki računajo, da bodo med 15. junijem in 1. julijem prihajali gosti predvsem z letali. Kar pomeni, da ta ovira zaenkrat ne bo tako zelo strašna. Če pa odprtja teh mej s S. Makedonijo do 1. julija ne bo, se pravi do časa, ko naj bi Grčija razširila seznam držav, katerih državljani lahko vstopijo v Grčijo, bi bila to lahko zadrega za številne iz celotne regije, ki si ne morejo privoščiti letalskih kart in ki v Grčijo običajno dostopajo z avtomobilom.”

V sosednjih državah je stanje podobno, povsod je bil zabeležen manjši skok števila okuženih.

“V Srbiji ni omejeno več niti zbiranje na prostem, ljudje se množično zbirajo na stadionih, volilna kampanja je v teku, bili so že protesti. V BIH je zanimivo to, da se virus širi zlasti znotraj tovarn, v delovnem okolju.”

Virus ni premagan. Na to vsi opozarjajo, a hkrati računajo na toplo vreme. V BIH je število novih primerov malce padlo, danes so jih zabeležili 16, prav toliko v Bolgariji, v Albaniji 17, v Romuniji pa 125, toda Romunija je bila ena tistih, ki je bila v absolutnih številkah najbolj prizadeta. V Srbiji menijo, da bodo okrog 10. julija ostali brez okužb.

 


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


06.10.2023

Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom ob 18. kongresu

V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.


06.10.2023

Popis prebivalstva na Madžarskem: Slovencev je za tretjino več

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.


05.10.2023

Jon Fosse je novi nobelovec za književnost

V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA


05.10.2023

Učiteljev že danes primanjkuje, obeti so še slabši

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.


04.10.2023

Nobelova za kemijo: kvantne pike imajo velik potencial v nanotehnologiji

V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.


04.10.2023

Samostojnost študentov onemogočata pomanjkanje prostora v študentskih domovih in predrag najemniški trg

Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay


04.10.2023

Mojca Širok: Sklepni roman kriminalne trilogije Rim Ljubljana Bruselj

Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.


03.10.2023

Nobelova za fiziko za razvoj metode, ki ponuja vpogled v gibanje elektronov

Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: Kristina Kappelin, direktorica fundacije Axla Muntheja

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.


02.10.2023

Koliko Slovenci izkoriščajo možnosti, ki jim jih zagotavlja hrvaška manjšinska zakonodaja?

Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?


02.10.2023

Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: ptičje svetišče na otoku Capri

Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.


02.10.2023

Vito Vitaz: Pri Zori Ausec sem izbrusil svojo slovenščino

Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.


02.10.2023

Živahno v Slovenskem domu Bazovica – od zbora, ki deluje od leta 1947, do mladih, ki aktivno preživljajo poletne dni

V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica


29.09.2023

Evropski dan opazovanja ptic in njihovih selitev

V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič


29.09.2023

Miha Kos: Radovednost, napake in ustvarjalnost so gonilo razvoja

Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.


28.09.2023

Radovedni, zvedavi in vedoželjni bodo prišli na svoj račun na letošnji Noči raziskovalcev

Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.


28.09.2023

Rektor UL Majdič: Bojim se, da je znanje vse manj cenjena vrednota naše družbe

V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.


27.09.2023

Državni zbor je brez glasu proti potrdil Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških

V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.


Stran 22 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov