Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dovoljenje za odstrel 115 medvedov ima močne utemeljitve

18.06.2020


Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov

Pred kratkim je ARSO izdal dovoljenje za odstrel 115 medvedov na 84 ih loviščih do konca septembra, ker zaradi prevelike gostote na nekaterih območjih prihaja do konfliktov. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta:

"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte."

Z izdajo odločb nameravajo nadaljevati, tako da bi postopoma v treh letih dosegli ciljno število 800 osebkov. Pričakovano pa odstrelu z odločbo, v kateri je določena ta kvota medvedov, nasprotujejo nevladniki. Slednji imajo namen po pravni poti odstrel preprečiti, ker so prepričani, da je pobijanje živali zaščitenih vrst in trgovanje z njihovim mesom nesprejemljivo in nezakonito. Pristojni te očitke kategorično zavračajo. Mateja Blažič, ARSO:

"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi."


Aktualna tema

4479 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Dovoljenje za odstrel 115 medvedov ima močne utemeljitve

18.06.2020


Nevladniki že napovedujejo pritožbo na odločbo ARSO za odstrel 115 medvedov

Pred kratkim je ARSO izdal dovoljenje za odstrel 115 medvedov na 84 ih loviščih do konca septembra, ker zaradi prevelike gostote na nekaterih območjih prihaja do konfliktov. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta:

"Odločbe za predviden odstrel 115 medvedov popolnoma sledijo strategiji po kateri bi v treh letih zmanjšali številčnost medveda pri nas s 1000 na 800, zaradi tega ker se je izkazalo, da so pri številki 800 konflikti začeli močneje naraščati. Poleg tega je odstrel razporejen prostorsko in tudi po strukturi tako, da bo čim bolj zmanjševal konflikte."

Z izdajo odločb nameravajo nadaljevati, tako da bi postopoma v treh letih dosegli ciljno število 800 osebkov. Pričakovano pa odstrelu z odločbo, v kateri je določena ta kvota medvedov, nasprotujejo nevladniki. Slednji imajo namen po pravni poti odstrel preprečiti, ker so prepričani, da je pobijanje živali zaščitenih vrst in trgovanje z njihovim mesom nesprejemljivo in nezakonito. Pristojni te očitke kategorično zavračajo. Mateja Blažič, ARSO:

"V Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, v 15. členu je zapisano, da se lahko prodaja mrtve osebke rjavega medveda, njihove dele in izdelke, če so bili odvzeti iz narave v skladu s tem predpisom. Medved je zavarovan tudi po mednarodni konvenciji Cites, ki pa izjemoma določa tudi trgovino z njihovim mesom in to trgovino je treba nadzorovati in spremljati. Tisti, upravljalci lovišč, ki imajo dovoljenje, da lahko odvzamejo rjavega medveda iz narave, ga lahko legalno po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tudi prodajo. Vendar za vsako prodajo posebej rabijo dovoljenje. Tudi mesarji in gostilničarji, ki prodajajo to meso naprej, rabijo dovoljenje. Prodaji medvedjega mesa v Sloveniji se sledi."


06.05.2019

Dan odprtega znanja

Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.


06.05.2019

Zdravilo za goljufanje s prevoženimi kilometri

Preprodajalci rabljenih avtomobilov imajo vse manj manevrskega prostora za goljufanje s številom kilometrov, ki je na slovenskem trgu rabljenih avtomobilov še vedno pogosto. Na osnovi serijske številke avtomobila lahko vsakdo preveri gibanje števila kilometrov, ki jih je opravil jekleni konjiček, ki ga namerava kupiti. O brezplačni bazi podatkov smo se pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za trg rabljenih avtomobilov.


06.05.2019

Veliki projekti za znanstveno novinarstvo

Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.


06.05.2019

Tajski kralj večino časa preživi na Bavarskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.05.2019

Pogovor z Dejanom Židanom

Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.


03.05.2019

Zeleni nasvet: Fižol

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.05.2019

Leonardo da Vinci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.05.2019

Soška pot

Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.


30.04.2019

Prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih

Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.


30.04.2019

Kviz - ptičje petje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.04.2019

S knjigo nismo nikoli sami

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.04.2019

Dr. Ellen Carol DuBois o boju žensk za volilno pravico

Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman


25.04.2019

Pomladni utrip v Krajinskem parku Debeli rtič

Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.


24.04.2019

Znanost v Sloveniji zapostavljena, čeprav brez nje ni razvoja in kvalitetnega življenja

Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.


23.04.2019

Vrtnica zanjo, knjiga zanj ... ali kako jurjevo praznujejo Katalonci

Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.


22.04.2019

Ortodontija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Gradovi na Slovenskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Razstava - Adi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Pogovor z dopisnikom - Igor Jurič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.04.2019

Filozofski obračun pri O.K. Corralu

Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


Stran 158 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov