Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.

V javnosti še vedno odmeva osnutek sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva razdelitev RTV prispevka tudi med druge medije, s čimer bi bil RTV ob 13 milijonov evrov letno. Predlog je v koalicijskem usklajevanju.

Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.

"Mi smo že nagovorili ministrstvo v prejšnji in tej sestavi, povedali smo jim, da je bistvo problema RTV, da je treba zagotoviti denar za normalno poslovanje. Mi smo zmanjšali število zaposlenih in jih bomo še naprej, vendar brez nekega stabilnega financiranja enostavno ne bomo zmogli; bolj pomembno je, kako bomo zagotovili finančne osnove za delovanje RTV-ja po sedanjem zakonu, potem pa, če bo želja, da se to pobira od plačnikov RTV prispevka za STA, za lokalne medije, to je odgovornost vlade, seveda pa to ne more iti na račun našega, razen če nekdo želi, da zmanjšamo naše aktivnosti, da ukinemo drugi program, regionalne centre, televizijske, radijske …"

Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević pa ob tem vidi vzporednice tudi z nastajanjem Zakona o javni radioteleviziji pred desetletjem in pol, po njegovih besedah je tudi takrat zakon nastajal v tajnosti in brez javnih razprav.

"Reševanje potencialnih težav RTV-ja je nekaj, česar bi se morali lotiti na drugačen način, ne skozi neko ozko ekipo na kulturnem ministrstvu in s tako naglico. V tem trenutku je jasno, da imamo v državi glavno težavo pri komercialnih in zasebnih medijih, težave imajo tiskani mediji z distribucijo in s prodajo, imamo veliko nestabilnosti na področju elektronskih medijev, očitno so se dogajali procesi dodatnih koncentracij in tako naprej … skratka, zdi se, da se ministrstvo loteva tem, ki v tem trenutku niso najbolj problematične in žgoče v našem medijskem prostoru, kot je javna RTV, ne loteva se tistih, ki so resnično problematične in mislim, da s tem predvsem ustvarjajo dodatne probleme za javno radiotelevizijo."

Z ministrstva za kulturo pa medtem odgovarjajo, da je o noveli za zdaj še preuranjeno govoriti, saj je vsebina predloga trenutno v koalicijskem usklajevanju in se bo v prihodnje še spreminjala.