Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Radio Slovenija v dialogu s slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

14.07.2020

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

Vlado Kreslin, Marko Vuksanović, Sašo Avsenik in Sebastijan Lukovnjak

Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V studiu Prvega programa v Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).

 

Vlado Kreslin in Marko Vuksanović sta se dotaknila svojih glasbenih začetkov, za oba je bila podpora Radia Slovenija ključnega pomena:

"Jaz sem se spoznal z radiem v 70-ih letih, ko je bil radio seveda edini producent, se pravi tisti, ki je spodbujal kreiranje slovenske glasbe. Takrat si prišel z demo posnetki na radio in potem si dobil naročilnico … mi smo takrat dobili za en komad štiri ure studia … Ampak takrat je bilo – pač, govorimo leta '75, '76, je bila to velika stvar, da nas je radio podprl in smo prve komade mi snemali tukaj, v teh radijskih studiih, v studiu 14. Tako da je bil radio za vse mlade bende, pevce, izvajalce, avtorje neizogibna pomoč. Brez tega si težko predstavljam, da bi sploh lahko prišel do neke svoje muzike, ki bi jo posnel, ki bi potem prišla v eter."

Vlado Kreslin

"Se mi zdi, da je v 80-ih letih nacionalni radio naredil zelo velik premik v produkciji in tudi prepoznavnosti slovenske popularne glasbe … V primerjavi s količino posnetega materiala v 70-ih v primerjavi s tistim, kar se je potem snemalo v 80-ih, je zelo opazna razlika. Tudi pozneje smo imeli velikansko podporo nacionalnega radia pri snemanjih, pri produkciji, tudi pri promociji. Da sploh ne govorim o tem, da smo res velikokrat uspeli sodelovati na različnih prireditvah, koncertih, ki so imeli svojo težo v času, ko so bili, in tudi svoje poslanstvo."

Marko Vuksanović

Tudi Avsenikova glasba bi bila po besedah Saša Avsenika brez nacionalnega radia precej drugačna:

"Avsenikova glasba je doma, v Begunjah, štartala kot plesna glasba. Igrali so za polke, valčke, da so ljudje na deželi to plesali. Ampak Vilko je imel pa tudi željo delati na kulturi, na programu, na besedilih, na izvajanju, na definiranju nove zvrsti. Tako da ko so prišli na radio, je bila najprej harmonika in pa vokal, potem so napredovali, da so z radia vzeli trobento in klarinet, kasneje dodali še kitarista Lea Ponikvarja, ki je takrat deloval v plesnem orkestru, pod Adamičem. Vse to je naredilo to kombinacijo, da so bili ljudski in zabavni, ker so imeli deželne korenine, ampak da so tudi imeli neko meščansko razmišljanje – se mi zdi taka zmagovita kombinacija."

Sašo Avsenik

Tudi danes so takšna sodelovanja nekaj posebnega, sploh kadar se pridruži še katera od hišnih zasedb, kot sta Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Ansambel Saša Avsenika je pred mesecem dni zaigral z godali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v oddaji Poletni koncerti iz naših krajev:

"Ko sem dobil klic tri tedne pred tem, me je skoraj kap – kako bomo pa mi zdajle v tej korona kondiciji, ko nismo nič igrali, šli takle odgovoren projekt naredit. Ampak če to delaš z ekipo, ki ima izkušnje, ki imajo znanje – ko tisto, kar rečeš, tudi velja … In smo to tudi tako izpeljali, da se mi zdi ne samo projekt, ki je bil za enkrat za čez radio, ampak bo še ostal in za televizijo in za arhiv za nekoč. Ker so to izvedbe, ki jih ne izvajamo na vsaki veselici ali pa na vsakem koncertu. Z godalno zasedbo je nek prestiž – in v teh časih smo zelo veseli, da se je tak projekt zgodil."

Sašo Avsenik

Snemanja na terenu in v radijskih studiih, gostovanje v oddajah, promocija in založništvo - tisto, kar slišite neposredno v etru, je le del glasbenega dogajanja na radiu. To pa je navsezadnje tudi poslanstvo nacionalnega radia:

"Že »nacionalno« nam pove – nacionalna radijska postaja, nacionalna televizijska postaja. To je tako kot BBC. To je nacionalno, to je v korenine, to je v bit naroda, v bit narodovega spomina, arhiva … In zato tudi potrebuje podporo tega naroda, da ne rečem države. Marsikatera glasba ne bi prišla na plano, če ne bi bila podprta s strani nacionalnih inštitucij – v tem primeru govorimo o RTV. Ker komercialni mediji so na trgu in iščejo skupnimi imenovalec s svojimi poslušalci – in vrtijo tisto glasbo, ki je uspešna, ki je hitovska – tista, ki se najbolj splača … Poleg tega, da določene glasbe, ki je malo bolj zahtevna, sploh ne vrtijo."

Vlado Kreslin

"Nacionalni radio mora biti kot inštitucija tisti radio, ki konstituira glasbeno zavest naroda, nacije. To je po moje njegovo poslanstvo, ki ga pa seveda lahko izpeljuje ravno zaradi tega, ker na radiu delajo ljudje, ki so kvalificirani za prepoznavanje in za delo z glasbo. Pri komercialnih radijskih postajah je žal res tako, da se z njo ukvarjajo ljudje, ki o glasbi velikokrat vedo zelo malo ali pa je njihovo vedenje zelo omejeno, poleg tega pa se z njo ukvarjajo skozi drugačne parametre, ne pa skozi parametre kvalitete, sporočilnosti in tistega, kar pravzaprav glasbo dela za neko vrednost in umetnost."

Marko Vuksanović

Danes, ko se veliko mladih ustvarjalcev zateka v angleška besedila, je pisanje v slovenščini še toliko bolj nepogrešljivo:

"Slovenci smo zelo občutljivi za besedila, to prav opažam. In seveda nekritični do tistih ameriških, tistih fraz, ona »take me higher«, »make me feel good« pa vse tisto »hey baby, going downtown« … Dosti moje glasbe ne bi prišlo na plano, če ne bi bilo nacionalnega medija. Ker je pač neprimerna za komercialne radijske postaje."

Vlado Kreslin

Na eni strani živa ustvarjalnost - in na drugi strani tisto, kar smo podedovali od prejšnjih generacij in bomo posredovali v prihodnost:

"Velika moč nacionalnega radia je tudi v tem, da ima arhiv. Tam je shranjena naša glasbena zgodovina – pa ne samo glasbena, tudi literarna. In to je ena ključnih zadev, ki jo nacionalni radio izpolnjuje."

Marko Vuksanović


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


Stran 48 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov