Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem.
Turizem trenutno cveti v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Tam so hoteli skoraj popolnoma zasedeni. Podpredsednik avstrijskega hotelirskega združenja Anton Wrann je še pred dvema mesecema ocenjeval, da bo turizem utrpel veliko škodo, a je danes veliko bolj optimističen.
"Zelo smo zadovoljni z zasedenostjo. Goste pritegnejo akcije, ki jih imamo, skrbimo tudi za preventivne ukrepe, od 21. do 2 ure zjutraj morajo gostje na javnih mestih nositi maske, z ukrepi so zadovoljni."
Veliko obiskovalcev, kljub temu, da so sezono pričeli veliko bolj pozno, kot so načrtovali, imajo v Minimundusu v Celovcu, kamor prihajajo tudi številni turisti iz Slovenije. Lani so imeli 250.000 obiskovalcev. Na ogled je 159 modelov svetovnih znamenitosti, med njimi tudi Blejsko jezero z gradom in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Povsem drugačna slika je denimo pri cerkvi Gospe svete. Turistične agencije tja skorajda ne vozijo turistov, ker morajo avtobusni prevozniki upoštevati številna pravila. Od varnostne razdalje do nošenja mask in to je za turiste zelo moteče. Siegfried Obersteiner, vodnik na Gospe Sveti:
"Prej smo imeli na leto 20.000 turistov, zaradi korona krize pa beležimo velik izpad gostov, kljub temu smo veseli, da smo lahko z julijem ponudili vodenja manjšim skupinam."
Gospa Sveta je sicer zelo priljubljena turistična točka za turiste iz Slovenije. Gre za najstarejšo cerkev, zgrajeno na slovenskem narodnostnem ozemlju. Najprej so tu postavili Marijino cerkev iz lesa, graditi jo je dal škof sv. Modest, potem pa so na tem mestu zgradili novo. Poznana je predvsem po številnih freskah ter 43 rimskih kamnih, vzidanih v cerkev. Znana je tudi po glavnem oltarju, zvonu, ki tehta skoraj 9 ton in je največji na avstrijskem Koroškem ter stropnih freskah znotraj cerkve. Župnik v cerkvi Gospe Svete Josef Klaus Donko:
"To je največji zaklad te cerkve, v taki obliki sta ohranjena le dva primera v celotni Evropi."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem. Zasedenost nastanitvenih kapacitet je nekoliko boljša v večjih turističnih središčih. Tako je trenutno največ gostov ob Vrbskem jezeru, nekoliko manj pa denimo na turističnih točkah, kot je cerkev Gospe Svete na Gosposvetskem polju. Petra Kos Gnamuš
Posledice pandemije covida 19 se močno poznajo tudi v turizmu na avstrijskem Koroškem.
Turizem trenutno cveti v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Tam so hoteli skoraj popolnoma zasedeni. Podpredsednik avstrijskega hotelirskega združenja Anton Wrann je še pred dvema mesecema ocenjeval, da bo turizem utrpel veliko škodo, a je danes veliko bolj optimističen.
"Zelo smo zadovoljni z zasedenostjo. Goste pritegnejo akcije, ki jih imamo, skrbimo tudi za preventivne ukrepe, od 21. do 2 ure zjutraj morajo gostje na javnih mestih nositi maske, z ukrepi so zadovoljni."
Veliko obiskovalcev, kljub temu, da so sezono pričeli veliko bolj pozno, kot so načrtovali, imajo v Minimundusu v Celovcu, kamor prihajajo tudi številni turisti iz Slovenije. Lani so imeli 250.000 obiskovalcev. Na ogled je 159 modelov svetovnih znamenitosti, med njimi tudi Blejsko jezero z gradom in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Povsem drugačna slika je denimo pri cerkvi Gospe svete. Turistične agencije tja skorajda ne vozijo turistov, ker morajo avtobusni prevozniki upoštevati številna pravila. Od varnostne razdalje do nošenja mask in to je za turiste zelo moteče. Siegfried Obersteiner, vodnik na Gospe Sveti:
"Prej smo imeli na leto 20.000 turistov, zaradi korona krize pa beležimo velik izpad gostov, kljub temu smo veseli, da smo lahko z julijem ponudili vodenja manjšim skupinam."
Gospa Sveta je sicer zelo priljubljena turistična točka za turiste iz Slovenije. Gre za najstarejšo cerkev, zgrajeno na slovenskem narodnostnem ozemlju. Najprej so tu postavili Marijino cerkev iz lesa, graditi jo je dal škof sv. Modest, potem pa so na tem mestu zgradili novo. Poznana je predvsem po številnih freskah ter 43 rimskih kamnih, vzidanih v cerkev. Znana je tudi po glavnem oltarju, zvonu, ki tehta skoraj 9 ton in je največji na avstrijskem Koroškem ter stropnih freskah znotraj cerkve. Župnik v cerkvi Gospe Svete Josef Klaus Donko:
"To je največji zaklad te cerkve, v taki obliki sta ohranjena le dva primera v celotni Evropi."
Število Ukrajincev, ki so od 24. februarja, ko se je začela ruska ofenziva, zapustili svojo domovino, se je povzpelo že na več kot 1,5 milijona. Samo na Poljsko je odšlo več kot 1,067 milijona ljudi. Dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž poroča o kaosu na Poljskem.
»Svet je lep, ohrani vid,« je geslo ob svetovnem tednu glavkoma, ki se je začel včeraj. Le s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem glavkoma ohranimo vid ter preprečimo hudo slabovidnost in slepoto, poudarja Sekcija za glavkom Združenja oftalmologov Slovenije. Glavkom se največkrat začne brez kakršnih koli težav za bolnika – dokler ne napreduje in povzroči nepovratne okvare na vidnem živcu. Je drugi najpogostejši vzrok za slepoto. Prispevek Petre Medved.
Zvoki tamburic so v Šmartnem navzoči že od leta 1892, ko je Ivan Bartl zbral in vodil tedanjo tamburaško skupino. Kasnejših pisnih virov o delovanju tamburašev je malo in šele leta 1983 je prišla pobuda za ponovno ustanovitev skupine šmarskih tamburašev. Od leta 2014 Tamburaško skupino Šmartno pri Litiji vodi Štefan Vidic. Člani orkestra se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine, zato vsako leto poskrbijo za podmladek v orkestru, ki je tako generacijsko mešan, znanja ter veščine pa prehajajo iz starejših generacij na mlajše in tudi obratno. Šmarski tamburaši se redno udeležujejo srečanj v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, visoke ocene in zlata priznanja so njihova stalnica. Spored koncerta bo ponudil priredbe ljudskih pesmi in popevk ter umetne skladbe za tamburaški orkester.
Pogovor z županom občine Šmartno pri Litiji Rajkom Meserkom
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo se v jutru na Prvem pogovarjala s prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strojništvo.
Otroci niso imuni na dogajanje okoli sebe. Marsikaj vidijo na televiziji in spletnih omrežjih, marsikaj slišijo tudi, ko se odrasli pogovarjajo med seboj. Na njihovo razumevanje vojne lahko vplivajo tudi domišljijski svet pravljic in računalniških iger, zato je dobro, da se odrasli z otroki pogovarjajo o vojni. A kako? Odkrito in otrokovi starosti primerno, pravi strokovna delavka na osnovni šoli in psihoterapevtka Andreja Ninkovič.
Ruska vojska je ponoči zavzela ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje na jugu države, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. V nuklearki je predtem zaradi ruskega obstreljevanja zagorelo, a so požar že pogasili. Dogodek nima vpliva na nas, sporočajo iz Uprave za jedrsko varnost. Z jedrskim strokovnjakom je govorila Maja Derčar.
Poljska je v nekaj dneh oskrbela več kot 600 tisoč beguncev. Pogovor s Polono Fijavž.
Kompromisni dogovor notranjih ministrov Evropske Unije o uporabi evropske direktive o začasni zaščiti beguncev pomeni, da bodo begunci upravičeni do nastanitve, izobraževanja, nujne zdravstvene pomoči, finančne pomoči ter dela. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja. Odgovora na vprašanje kje se bodo migranti zaposlovali in v kakšnem obsegu, še ne moremo dati.
V ukrajinske sosede te dni vsak dan prihaja na desettiče ljudi, marsikdo se šele po več dneh čakanja za vstop na Poljsko ali Madžarsko odloči za pot do Romunije, kjer na ukrajinski strani čakajo manj, a še vedno več ur, tudi pol dneva, ko na železniško postajo, s katere gredo peš čez mejo, pripeljejo vlaki. Polni do zadnjega kotička. Pripovedujejo o boju za mesta, o grožnjah, strahu. Podrobneje v reportaži Boštjana Anžina.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Neveljaven email naslov