Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji studio smo preselili na 1377 m nadmorske višine v Dom na Smrekovcu
Prva avgustovska sobota je s terenskim studiem napovedala, kakšna bodo vsa sobotna jutra do konca meseca. Studio smo preselili v planine, tokrat je ekipa program pripravila iz Doma na Smrekovcu.
Smrekovec je edino vulkansko pogorje v Sloveniji, prvo kočo so tukaj že leta 1933 postavili planinci iz Šoštanja. Ker je bila med drugo svetovno vojno požgana, so pogorišče prevzeli koroški planinci in jim s finančno pomočjo mežiškega rudnika svinca in cinca ter kar 32.320 urami prostovoljnega dela uspelo kočno spet odpreti leta 1951. V 60. letih je doživela zlato obdobje, rekord obiskanosti so imeli leta 1964, pove Peter Tomše.
"Takrat so imeli rekordnih 4482 registriranih nočitev in skupaj 1148 polpenzionov. Koča je bila na osmem mestu po številu nočitev v planinskih postojankah PZS."
Koča se je v Dom na Smrekovcu poimenovala po prenovi leta 1977. Pod njo je danes tudi informativni paviljon Geoparka. Pogorje Smrekovca v dolžini približno 15 kilometrov je namreč del čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je od leta 2015 vključen tudi v Unescov globalni Geopark. Procesi vulkanizma so potekali v zelo oddaljeni geološki preteklosti, pred približno 25 milijoni let. Geologinja in naravovarstvenica mag. Mojca Bedjanič iz Zavoda RS za varstvo narave.
"Smrekovec je bil takrat zelo visok vulkan, saj je v višino meril približno 3500 metrov."
Biotska pestrost je pomembna značilnost smrekovškega okoliša. V virih najdemo podatek, da tu domuje 358 rastlinskih vrst. Biologinja Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave je prepričana, da je to število še večje, saj je samo mahov na tem območju približno 230 vrst.
"Imeniten gozdni prebivalec smrekovškega pogorja je divji petelin. Njegov oziroma njun paritveni ples pa osupljiv in očarljiv prizor, ki ga ugledajo le redki in najpotrpežljivejši opazovalci narave."
Smrekovec je del izziva K 24 – Koroškega planinskega izziva. Izmislil si ga je današnji predsednik PD Črna Marijan Lačen, ko je s kolegi s Pece občudoval koroško. Izziv končaš, če pet najpomembnejših koroških vrhov – Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in Peco – prehodiš v 24 urah. Lani ga je uspešno opravil tudi oskrbnik Doma Tomo Dolec.
Terenska ekipa ima ob sobotah vedno s seboj tudi nagradni planinski nahrbtnik, v katerem se skrivajo vprašanja za kviz Planina ali dolina. Poslušalec iz doline se po telefonski zvezi pomeri s tekmovalcem na planini. Iz Doma na Smrekovcu je z novim nahrbtnikom odšla planinka Barbara.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.
Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.
Neveljaven email naslov