Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.
Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.
»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«
Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.
Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.
»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«
Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.
Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Vse več konfliktov med lastniki parcel, gozdarji in naravovarstveniki z vozniki motokros motorjev in terenskih vozil
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti zelo težko delo.
Obiskovanje neokrnjene narave, gozdnih rezervatov in krajinskih parkov predstavlja čudovito sprostitev, žal pa vsi obiskovalci tam ne iščejo miru. Adrenalina željni vozniki motorjev in terenskih vozil jezijo kmete, gozdarje in naravovarstvenike ter plašijo gozdne živali. »Najbolj moteča je vožnja po kmetijskih površinah in izven utrjenih gozdnih cest,« pojasnjuje sodelavec postojnske enote Zavoda za gozdove Peter Krma. Ob tem prihaja do erozije in poškodb na gozdnem rastju.
»Vožnja v naravnem okolju škoduje tudi prostoživečim živalim. Najhuje je v času poleganja, ko imajo te živali mladiče. Zaradi stresa lahko prezgodaj povržejo, ali pa zapustijo mladiče. Vznemirjenje poveča tudi potrebo po hrani, saj ob begu žival potrebuje več energije. Posledično se povečujejo škode v gozdovih in na kmetijskih površinah.«
Zavod za gozdove zato vzpostavlja mirna območja. Vstop vanje preprečuje z zapornicami, teh pa vse preveč obiskovalcev gozdov ne spoštuje. Nedopustna ravnanja, ki za seboj puščajo razdejanje, opažajo tudi v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Tadej Kogovšek pojasnjuje, da gre za poškodbe habitatov, hrup in onesnaženje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov z lastniki zemljišč. Naloga parka pa je ozaveščanje domačinov in obiskovalcev parka. Prepričan je, da je treba najti sistemsko rešitev, izboljšati zakonodajo in končno vzpostaviti naravovarstveni nadzor.
Slednjega kot izhod iz nastale situacije na prvo mesto postavlja tudi gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin. Ogorčena je nad nekaterimi turističnimi agencijami, ki organizirajo izlete po gozdnih brezpotjih. Nekaj odmevnih akcij so pred leti izpeljali v Trnovskem gozdu in Javornikih, ko so se tujci s terenskimi vozili organizirano vozili tam, kjer se ne bi smeli. Nadzor pa je zaradi izredno velikih območij zelo težaven. Povzročitelje je treba ujeti v trenutku kršitve.
»Ko nas opazijo, kršitelji ne upoštevajo navodil policije, naj se ustavijo, ampak se enostavno odpeljejo naprej. Rešitev je v spremembi miselnosti ljudi. V tem, da spoznajo, da so aktivnosti, ki jih ponekod ne smemo početi in da so določeni deli narave zavarovani z razlogom.«
Gozdarska inšpektorica Alenka Čar Seražin vidi rešitve predvsem v vzpostavitvi naravovarstvenega nadzora. Nadzorniki bi lahko opravljali terenski del nadzora in jim s tem zelo olajšali delo. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev evidence oziroma označevanje motornih vozil, ki niso namenjena vožnji po cestah – motornih sani, štirikolesnikov, kros motorjev. Tako bi lahko identificirali lastnike. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že v začetku leta 2017, vendar njeno izvajanje ni nikdar zaživelo. Veliko bi lahko naredile tudi občine z vzpostavitvijo območij, ki bi take dejavnosti dovoljevala, zakonodaja pa bi morala bolje slediti novim trendom in oblikam rekreacije, ki se pojavljajo v naravnem okolju.
Kolesarjenje je sicer mogoče tudi po gozdnih vlakah in planinskih poteh, vendar mora biti to zelo jasno označeno, da ne bi prihajalo do nesreč.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Neveljaven email naslov