Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.
Ana in Žiga Ritonja sta sestra in brat, ki sta prostovoljno pomagala pri delu z okuženimi s koronavirusom v Hrastniku
19-letni Žiga Ritonja se je s koronavirusom srečal že marca v domu starejših v Ljutomeru, kjer je opravljal pripravništvo. Čez nekaj mesecev je prošnja po pomoči prišla iz Hrastnika:
"Začelo se je poletje, ko so me poklicali in vprašali, ali bi glede na moje izkušnje, ki sem jih pridobil v Ljutomeru, lahko prišel pomagat. Prva misel je bila, ali se je vredno spet odseliti od doma za nekaj časa, iti v skafander v poletnem času, ko so temperature zunaj višje. Že sama misel na to je bila zelo naporna."
Kljub vsemu se je odločil, da bo pomagal, in že naslednji dan odšel v Hrastnik. Čez nekaj dni se mu je pridružila tudi sestra Ana: "Nikoli ne veš, kdaj boš ti tisti, ki boš potreboval pomoč. Zato sem odšla pomagat." Ana se je z delom v domu z okuženimi srečala prvič:
"Si žejen, lačen, moraš na stranišče, a ne gre, ker si v skafandru. Na to moraš biti pripravljen fizično in psihično. Moraš biti psihično stabilen. Delamo z živimi ljudmi, ki potrebujejo našo pomoč, to je vse novo za njih. Potrebujejo pogovor, to jim je manjkalo."
Kako se bosta brat in sestra odzvala, če spet dobita podoben klic? "Jaz potrebujem malo pavze od korone," odgovori Žiga. "Bom odgovorila tako kot prej - ko nekdo potrebuje pomoč, gremo pomagat, ker ne vemo, kdaj bomo mi potrebovali to. Sem pa zaposlena v svoji službi v Lukavci in tudi tam me potrebujejo," pa doda Ana.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.
Ana in Žiga Ritonja sta sestra in brat, ki sta prostovoljno pomagala pri delu z okuženimi s koronavirusom v Hrastniku
19-letni Žiga Ritonja se je s koronavirusom srečal že marca v domu starejših v Ljutomeru, kjer je opravljal pripravništvo. Čez nekaj mesecev je prošnja po pomoči prišla iz Hrastnika:
"Začelo se je poletje, ko so me poklicali in vprašali, ali bi glede na moje izkušnje, ki sem jih pridobil v Ljutomeru, lahko prišel pomagat. Prva misel je bila, ali se je vredno spet odseliti od doma za nekaj časa, iti v skafander v poletnem času, ko so temperature zunaj višje. Že sama misel na to je bila zelo naporna."
Kljub vsemu se je odločil, da bo pomagal, in že naslednji dan odšel v Hrastnik. Čez nekaj dni se mu je pridružila tudi sestra Ana: "Nikoli ne veš, kdaj boš ti tisti, ki boš potreboval pomoč. Zato sem odšla pomagat." Ana se je z delom v domu z okuženimi srečala prvič:
"Si žejen, lačen, moraš na stranišče, a ne gre, ker si v skafandru. Na to moraš biti pripravljen fizično in psihično. Moraš biti psihično stabilen. Delamo z živimi ljudmi, ki potrebujejo našo pomoč, to je vse novo za njih. Potrebujejo pogovor, to jim je manjkalo."
Kako se bosta brat in sestra odzvala, če spet dobita podoben klic? "Jaz potrebujem malo pavze od korone," odgovori Žiga. "Bom odgovorila tako kot prej - ko nekdo potrebuje pomoč, gremo pomagat, ker ne vemo, kdaj bomo mi potrebovali to. Sem pa zaposlena v svoji službi v Lukavci in tudi tam me potrebujejo," pa doda Ana.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov