Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
Danes je DARS zagnal sistem elektronskih vinjet in tako je odslej že mogoče prvič kupiti vinjeto, ki bo delovala povsem digitalno. Cena ostaja enaka, nadzor bo potekal s kamerami, nalepke pa ne bo več. Seveda bodo sedanje fizične vinjete, ki jih poznamo od leta 2008, kot običajno v veljavi do konca januarja,
Konec leta se izteče slovensko predsedovanje Svetu Evropske Unije. Urad vlade za komuniciranje je ob tej priložnosti v sodelovanju z veleposlaništvom Slovenije v Belgiji v evropski četrti v Bruslju pripravil festival, na katerem se Slovenija predstavlja Evropi, ki bo trajal do srede. Festival lahko obiščete v posebnem šotoru na bruseljskem križišču Schuman. Z bruseljskim dopisnikom se je o festivalu pogovarjala Darja Groznik.
Evropska agencija za zdravila EMA je odobrila cepivo za cepljenje otrok v starosti od 5. do 12. leta. V Italiji napovedujejo, da bodo začeli cepiti že pred božičem, saj bodo oblasti najpozneje prihodnji teden odobrile cepivo Pfizerja in Biontecha. Otroci bodo prejeli le tretjino odmerka odraslih. V Italiji je cepljenih 82% prebivalcev, ki so stari nad 12 let. O cepivu, cepljenju in priporočilih v Sloveniji v pogovoru s pediatrom Denisom Bašem, dr. med.
Septembra leta 2015 je Volkswagen ameriški agenciji za varstvo okolja EPA stran od oči javnosti priznal, da je goljufal na okoljskih testih. Dva tedna pozneje je agencija Volkswagnovo goljufanje na testih izpušnih plinov razkrila javnosti. Nemški proizvajalec je v približno 11 milijonov vozil vgradil sisteme za prirejanje meritev količine izpustov dušikovih oksidov. Škandal, ki je vplival na celotno avtomobilsko industrijo, je nemškega avtomobilskega proizvajalca stal na desetine milijard evrov, preiskovalci so pod drobnogled vzeli tudi več njegovih tekmecev, na sodiščih pa je še množica odprtih primerov.
Zaradi novozapadlega snega so se razmere v gorah spremenile in dokončno postale zimske. Na družbenih omrežjih so se že pojavile prve fotografije turnih smučarjev, ki so že opravili prve spuste. Pa to zares pomeni začetek zimske gorniške sezone in ali je čas res primeren za obisk visokogorja?
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.
Dnevi boja proti nasilju nad ženskami osvetljujejo tudi psihične stiske in slabše razmere v družinah, ki jih je prinesla epidemija covida-19. Za lajšanje stisk žrtev nasilja je Inštitut za proučevanje enakosti spolov na začetku leta zagnal projekt Na varnem si, s katerim so vzpostavili nove varne točke in virtualno svetovanje.
Črni petek je ameriški izum in potencira našo željo po nakupovanju, ki je problematična sama po sebi, ko si želimo stvari, ki jih ne potrebujemo. Breda Luthar, Boštjan Okorn in avtorica Eva Lipovšek.
Dnevno v medijih poročamo o številnih bolnikih, ki zaradi covida potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Medtem ko je epidemija končno vendarle začela pojenjati, pa se bodo bolniške postelje polnile še tedne, pravijo strokovnjaki. Še posebej dolgotrajna zdravljenja zaradi covida potrebujejo bolniki na intenzivnih terapijah. Včasih je presaditev pljuč, poškodovanih zaradi covida, edini izhod. Ta možnost pa je dana le nekaterim.
Televizija Slovenija je z novim vodstvom pod generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom in v.d. direktorjem Televizije Valentinom Arehom podvržena večjim spremembam. Programski svet bo v ponedeljek odločal o Programsko-produkcijskem načrtu, ki vsebuje krajšanje informativnih oddaj, ukinjanje nekaterih in premik drugih na drugi spored. Danes se je oglasil kolektiv informativnega programa, pojasnilo pa je podal tudi direktor televizije.
Evropski teden gozdov: Predlog nove strategije EU za gozdarstvo daje večji poudarek okolijskim in socialnim funkcijam gozda
27. novembra bo minilo 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili prvo internetno povezavo. Vzpostavitev interneta v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji je bila nekakšna gverilska akcija, ki se je zgodila konec novembra 1991, predpriprave pa so se začele že sredi 80. let. Prvo internetno povezavo v Sloveniji so vzpostavili v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan (IJS) v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oz. COSINE (Cooperation of Open Systems Interconnection iN Europe), ki ga je koordinirala dr. Borka Jerman Blažič. Cilj projekta je bil zgraditi prvo evropsko akademsko in raziskovalno računalniško omrežje Evrope, h kateremu je bila povabljena tudi Jugoslavija. Prva povezava po internetnem protokolu (IP) je nato stekla novembra 1991, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Dr. Borka Jerman Božič, ki je prišla na Inštitut Jozef Stefan kot nadarjena štipendistka iz Makedonije, je še vedno zaposlena na inštitutu. Z njo sem se pogovarjala dan pred mednarodno spletno prireditvijo, s katero danes obeležujejo 30. obletnico tega pomembnega dogodka.
Ta teden poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbo s HIV, z virusom hepatitisa B in C ter na druge spolno prenosljive okužbe. Namenjena je predvsem osveščanju prebivalstva in zdravstvenega ossebja o prednostih testiranja in zgodnjega odkrivanja pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Letos zaradi epidemije covida ta teden povečanega obsega testiranja sicer ni, pač pa poteka tako kot običajno čez celo leto. O vplivu epidemije na odkrivanje HIVA ter o drugih novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z prof. dr. Janezom Tomažičem iz ljubljanske infekcijske klinike.
Letom in pol pred koncem mandata je Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja SNG Drame Ljubljana. Odstop je bil nepričakovan, kot razlog pa nekdanji ravnatelj navaja zamude in zaplete pri načrtovani obnovi gledališča. Z njim se je za Radio Slovenija pogovarjala Iza Pevec.
Ob 30-letnici neodvisne države praznujejo tudi njene institucije, med njimi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se od leta 2015 posveča izključno gradnji javnih najemnih stanovanj. V treh desetletjih delovanja je upravljal z več kot 7000 enotami, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še več kot 2000 stanovanj za najem. Po Ljubljani si lahko na različnih lokacijah ogledate tudi razstavne panoje o stanovanjski politiki oziroma problematiki, ki sta jih pripravila stanovanjski sklad in Muzej za arhitekturo. Razstava se bo v prihodnjem letu preselila v Maribor. Kaj ob 30-letnici delovanja javnosti sporoča direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec? Zakaj so stanovanja tako draga, zakaj je celo gradnja javnih stanovanj draga? Koliko stanovanj s strani republiškega stanovanjskega sklada se obeta v prihodnje?
Sinoči se je v prestolnici, natančneje, na Nazorjevi ulici, zgodil prav poseben dogodek, ki pa sicer ni bil prvi take narave. Slovenski in hrvaški kuhar sta skupaj pripravila 6-hodni meni. Jorg Zupan iz Michelinove restavracije Atelje je gostil že peto Rezidenco. Gre za dogodek, ko na »dvoboj« povabi drugega chefa, včasih slovenskega, včasih hrvaškega. Tokrat se je izkazal mladi Hrvat Mátija Bogdan iz zagrebške restavracije Mano. Z Jorgom sta se za sodelovanje dogovorila hitro, »v vsega desetih sporočilih na Instagramu«. Mlad hrvaški chef želi vrhunski kulinariki na Hrvaškem dati zaslužen ugled, a žal je odnos gostov še vedno nespoštljiv. To je le nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga je z njim opravila Tina Lamovšek.
Jutri bo minilo 62 let od sprejetja Deklaracije o otrokovih pravicah in 32 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Oba dokumenta je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za univerzalno sprejet dokument, ki na enem mestu vključuje vse pravice, ki pripadajo otrokom, zato ni čudno, da 20. november obeležujemo kot svetovni dan otrok. Združeni narodi ga letos obeležujejo s temo: Boljša prihodnost za vsakega otroka, pri nas Unicef Slovenija v ospredje postavlja duševno zdravje otrok.
Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.
»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
Neveljaven email naslov