Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš poudarja, da je bila zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen. Več o tem v pogovoru s kustosinjo Slovenskega šolskega muzeja, Marjetka Balkovec Debevec je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej izpostavila, da je šola odraz družbe.

Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala.

Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš je pred časom poudaril, da je zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen.

Kustosinja Slovenskega šolskega muzeja Marjetka Balkovec Debevec poudarja, da je šola odsev družbe.

"Tudi prvi šolski dan je odsev družbe in družbenega življenja. Šola se ni vedno začela s 1. septembrom, pač pa se je šola nekoč prilagajala življenju človeka. Ker je bilo naše prebivalstvo v večini kmečko prebivalstvo, je šola sledila tempu kmečkega dela. Ko je bila glavnina kmečkega dela končana, torej oktobra, je bil čas za šolo. Postopoma se je ta datum vedno bolj pomikal v september in po 1. svetovni vojni je 1. september postal prvi šolski dan."

Pomen pedagoškega poklica in šolstva samega se po mnenju kustosinje kaže v času, ki je pomemben. Prav ta doba, v kateri se nahajamo, je opozorilo na pomembnost pedagoškega poklica.

"Prav v tem koronačasu se je pokazalo, da šola ni samo nabiranje znanja in novih snovi, ampak je preplet medosebnih odnosov, druženja in občutij, ki nastajajo v šoli. Od šolskih ljubezni do šolskih kazni do različnih vzorov in idealov, ki si jih nabirajo v šolskih letih te mlade osebe in ki oblikujejo zrelo osebnost."