Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb, ne izplačajo. Urška Jereb
Kolikor lahko planet v enem letu obnovi naravnih virov, toliko jih bomo dejansko porabili do 22. avgusta. Da bi bila trenutna poraba vzdržna, bi potrebovali 1,6 Zemlje. Seveda pa so med državami po svetu velike razlike. Najbolj potratni so Katarci, ki bi za svoj življenjski slog potrebovali kar 8 planetov, Američani pet, slovenskemu načinu življenja bi zadoščali trije. Glede na lani, ko smo vire porabili že do 29. julija, smo bili letos na svetovni ravni za dobre tri tedne bolj varčni. Privarčevani tedni odsevajo predvsem zmanjšanje prometa, predvsem letalskega, gospodarske produktivnosti in tudi posledično manjšo proizvodnjo elektrike. Ob tem izračuni kažejo, da Slovenija kljub pandemiji svojega okoljskega dolga ni uspela zmanjšati, saj smo svojo kvoto porabili že 26.aprila, dan prej kot lani. Foto: Global Footprint Network
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pravi, da je bolj pomembno kot, kdaj bodo dobili novega ustavnega sodnika, to, ali bo novi sodnik takšnega profila, kot ga ustavno sodišče potrebuje.
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Vlada ima še deset dni za posredovanje rebalansa državnemu zboru. Minister Andrej Šircelj ocenjuje, da bodo prihodki nižji za milijardo in pol, odhodki pa višji za 2 milijardi
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kolega Peter Močnik se je pogovarjal s strokovno vodjo ljubljanske pro bono ambulante Vido Drame Orožim, dr. med.
Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.
Novica dneva je, da se prvega septembra v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je opoldne sporočila pristojna ministrica Simona Kustec, saj zdajšnja epidemiološka slika dopušča vrnitev vseh učencev v učilnice. Vendar bo pouk potekal v skladu s priporočili za preprečevanje širjenja korona virusa oziroma v skladu s tako imenovanim zelenim B modelom.
Zdravstvena stroka skupaj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem poziva dopustnike na Hrvaškem, naj se čim prej vrnejo domov, preden bo začela veljati karantena.
Mnogi so pomladne in poletne mesece izkoristili tudi za tek in kolesarjenje in že nestrpno pričakujejo dve veliki rekreativni prireditvi. Trenutno so v boljšem položaju kolesarji, saj so prireditelji maratona Franje dobili zeleno luč za izvedbo, dokončna odločitev o ljubljanskem maratonu pa bo znana 10. septembra. Več, tudi o jeklenem triatlonu, v prispevku Jureta Jeromna
Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Neveljaven email naslov