Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

13.10.2020

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.

Državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc pravi, da inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni.

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.
Nadzor nad pravilno uporabo turističnih bonov in doseganje njihovega namena – gre za multiplikacijo učinkov – izvajajo tržni inšpektorji. Ti se v zadnjem času ukvarjajo tako s krajami bonov kot tudi z njihovo fiktivno uporabo, pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin:

"Tržni inšpektorat nadzoruje, ali je storitev, ki je na računu, dejansko izvedena, ker sicer ni multiplikativnih učinkov, imamo že več prijav, postopki so še odprti, tako da še nimamo sankcij, glede na količino koriščenih bonov ni veliko kršitev, bi rekla, da smo v Ljubljani imeli okoli 20 prijav, Ljubljana je najbolj problematična, ker se ljudje niso odločili, da bi koristili bone v Ljubljani, hoteli so imeli zelo inovativne pristope in so ponujali bone za nakupovalne center in podobne zadeve, policija pa je izvedla nadzore v nekaterih hostlih, pregledali so sobe in ugotovili, da v sobi ni nihče prespal."

Kraje bonov naj bi se dogajale po domovih za ostarele, še domnevajo na tržnem inšpektoratu:

"Za bon rabite EMŠO in davčno številko, tako da so pri starejših prišli do podatkov, da so šli v dom za ostarele in slikali osebno, tukaj pa policija preiskuje te primere."

Na zlorabe bonov se je danes odzval tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Simon Zajc, ki resnico vidi drugače:

"V resnici smo, si moramo priznati, ta ukrep zelo dobro pripravili in pomislili na vse možne luknje, ki bi lahko bile izkoriščene za izigravanje, tako da danes, smo blizu 900.000 izkoriščenih bonov, inšpekcija ni izrekla nobene globe in samo en opomin, tako da nekih težav in izigravanj ni."

Na gospodarskem ministrstvu sicer glede na epidemiološko situacijo v državi še ne razmišljajo o podaljšanju veljavnosti bonov:

"Že od dneva, ko smo sprejeli ukrep, je najbolj pogosto vprašanje, če bomo bone podaljšali, zaenkrat je situacija, da bomo v tednih po jesenskih počitnicah sprejeli odločitev ali ukrep ostane kot je ali pa se ga kakorkoli preoblikuje."

Spomnimo, da je bil namen bonov pomoč turističnemu gospodarstvu po epidemiji. Kot pojasnjuje direktor Turistično gostinske zbornice Fedja Pobegajlo, je bil ukrep dobrodošel in da si poleg drugih ukrepov želijo, da bi država turizem z boni spodbujala tudi v prihodnjem letu:

"Mi smo že predlagali izdajo bonov za leto 2021, smo pa v intenzivnih pogovorih s pristojnimi institucijami glede dodatne pomoči turističnim družbam, ki so bile v letošnjem letu najbolj prizadete zaradi velikega izpada prihodkov, tako da ne bi bili ukrepi univerzalni za vse, ampak bi bila glede na prihodke različna pomoč podjetjem, upam, da se bomo uspeli dogovoriti in da bo tudi skozi ta dodaten ukrep rešeno veliko podjetij in delovnih mest."

O zlorabah turističnih bonov menda na zbornici niso bili obveščeni, jih pa obsojajo.


05.02.2023

Srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji

V Baasmu v Severnem Porenju-Vestfaliji, kakih 10 ur vožnje z avtomobilom iz Slovenije in čisto blizu meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je od petka potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v tem delu Nemčije. Srečanje, ki se je končalo danes, je organiziralo društvo Slovenski zvon iz Krefelda. Na njem so se zbrali Slovenci več generacij, med njimi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Severnem Porenju Vestfaliji, prišla je tudi družina iz slovenskega kraja Vitomarci, ki je pobraten s Krefeldom. Tam je bila tudi ekipa Prvega. Nekaj sogovornic je pred mikrofon povabila Živa Trček.


04.02.2023

Svetovni dan boja proti raku

Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, opozarja na neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom. Ob tem sta Evropska komisija in OECD izdali poročilo o stanju neenakosti na področju raka, ki za Slovenijo ugotavlja, da je enakost oskrbe bolnikov z rakom sicer na visoki ravni, več naporov pa moramo namenjati preventivi in hitri diagnostiki.


03.02.2023

Mladi menedžer leta 2022 je Primož Zelenšek

Združenje Manager je naziv mladi menedžer leta 2022 podelilo Primožu Zelenšku, sicer soustanovitelju in direktorju trboveljskega podjetja Chipolo, ki je pred desetletjem izdelalo in dalo na trg sicer »majhno stvarco«, ki pa rešuje veliko težav. Predvsem težav vseh raztresenih in pozabljivih, tistih, ki stalno nekaj iščejo, če drugega ne, te ali one ključe. Dobitnika tokratnega priznanja je pred mikrofon povabila zasavska dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.


02.02.2023

120 let škofjeloškega Loškega odra

Škofjeloški Loški oder praznuje 120 - letnico, ki jo bodo drevi obeležili s slavnostno prireditvijo, posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. V prvi uprizoritvi Mlini pod zemljo so igrali zgolj moški, v poznih osemdesetih letih je postalo polpoklicno gledališče, ki so se mu pridružili poklicni režiserji, lektor, scenografi in ostali gledališki delavci. Vsi igralci pa so gledališču predani ljubiteljsko. Med njimi je tudi večkrat nagrajeni igralec in predsednik Kulturnega društva Loški oder Matej Čujovič, sicer vrhovni sodnik, ki je v treh desetletjih odigral 630 predstav. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.


02.02.2023

Meje mojega jezika niso meje mojega sveta

Končal se je enoletni projekt, ki ga je organizirala Založba Beletrina, »Meje mojega jezika niso meje mojega sveta«. Pridružilo se mu je več kot 40 gluhih in naglušnih udeležencev iz Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Mestnega društva gluhih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Projekt je bil namenjen temu, da se kultura, s poudarkom na literaturi, približa ljudem z okvarami sluha. Udeležence so spodbudili, da se še sami preizkusijo v ustvarjanju poezije in proze v slovenskem znakovnem jeziku. Več pa v prispevku Petre Medved.


02.02.2023

Pinože iz Skandinavije na prezimovanje na Bočno

Zdaj pa nekaj besed o gostovanju oz. prezimovanju milijonske jate pinož v Sloveniji. Po štirih letih smo letos v Sloveniji ponovno priča temu veličastnemu dogodku. Nazadnje je 2-5 milijonska jata pri nas prezimovala v zimi 2018/19. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik, letos pa so za svoje prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna. Maks Sešlar, član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije se je podal na pot iskanja jate – kako jim je sledil, kako je sploh vedel, da so prišle, od kod prihajajo in kaj jih pritegne na prezimovališču, je povedal Cirili Štuber.


01.02.2023

V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka umre dvakrat več ljudi kot na Dunaju

Slabe in dobre novice. Zdravnik Miran Brvar (CKTF), kemičarka Tanja Koleša (ARSO), fizik Alberto Gonzalez Ortiz (EEA)


31.01.2023

Novosti pri financiranju raziskovalne dejavnosti

Kakšni so prvi učinki zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti in kako spreminjajo delo Agencije za raziskovalno dejavnost


31.01.2023

Doževo palačo v Benetkah bodo prenovili

V Benetkah so se decembra lani odločili za natančen preventivni pregled vseh njenih umetniških del. Gre po večini za freske in druge slike iz 16. in poznejših stoletij. Poseg je po svoje za precedens, zlasti v Italiji, kjer umetniških zakladov ne manjka, njihove prenove pa se po večini lotijo šele potem, ko so vidno dotrajani. S tem posegom skušajo restavratorji ugotoviti, kateri deli poslikav oziroma fresk so morda do te mere dotrajani, da potrebujejo takojšen poseg – predvsem pa hočejo preprečiti nepovratno škodo, ki bi se lahko zgodila v prihodnje. Restavratorji namreč dobro poznajo, recimo, dinamiko dotrajanja fresk: ne gre samo za bledenje barv, gre zlasti za odstopanje poslikanega ometa, ki se začne z nevidnimi »mehurčki« med poslikanim ometom in zidom. Z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem se je pogovarjala Darja Groznik.


30.01.2023

»Ko pade ena kriminalna združba, na njihovo mesto stopijo drugi«

V zadnjih dneh več govorimo o kriminalnih združbah v naši regiji. In zaradi končne obsodbe primera Balkanski bojevnik kakor tudi zaradi domnevnega mafijskega strelskega obračuna v Ljubljani, kjer naj bi neuradno potekal strelski obračun kavaškega plana. Novinarka in penologinjo Damijana Žist že dlje časa spremlja delovanja kriminalnih združb v Sloveniji, kakor tudi sodne postopke zoper njih na sodiščih.


30.01.2023

Alenka Marinič: Priča smo politikom, ki so že sami po sebi malo groteskni

O satiri, oddaji Kaj dogaja, o Tilnu Artaču


30.01.2023

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto umre 900 ljudi

V Sloveniji zaradi alkohola vsako leto v povprečju umre 900 ljudi, samo zdravstvene posledice uživanja alkohola pa vsako leto obremenijo državni proračun za okrog 105 milijonov evrov. Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da je problem razširjen tudi med mladimi – kar 40 % trinajstletnikov je že vsaj enkrat uživalo alkohol. Stroka pravi, da ima uživanje alkohola tudi gospodarske posledice, zato predlaga podaljšanje akcije suhi januar v prihodnji mesec.


27.01.2023

Slovenija na indeksu stopnje cenzure v medijih med problematičnimi članicami Unije

Javni medijski sistemi v Evropi so v vse večji krizi, čeprav bi morali biti s profesionalnimi standardi in etičnimi kodeksi prav javni mediji zgled vsem ostalim. Po lanskem velikem padcu na lestvici medijske svobode je Slovenija letos doživela še en udarec na medijskem področju. Na indeksu stopnje cenzure v medijih - Index on censorship - se je znašla v skupini skupaj z nekaterimi tako imenovanimi problematičnimi državami Evropske unije. Ob tem se je še enkrat več izkazala pomembnost neodvisnih in kvalitetnih javnih medijev.


26.01.2023

Napredovanje projekta drugi tir

Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do zdaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspešno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do zdaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.


25.01.2023

Cleangrad - podrobnosti so v čistoči

Ste se med obiskom laboratorija, kirurške ambulante ali sodobne lekarne kdaj vprašali, kakšna podjetja opremljajo te prostore? Gre za podjetja, ki izpolnjujejo najvišja merila glede čistoče, oprema in pohištvo pa morata naročniku zagotavljati funkcionalnost, varnost ter servis in dobavo rezervnih delov v čim krajšem času. Eno od takšnih podjetij je tudi ljutomerški Cleangrad, ki si je s svojimi inovacijami in tehnološkimi rešitvami pridobil velik ugled pri največjih svetovnih farmacevtskih podjetjih kot so Pfizer, GlaxoSmithKline, Janssen, Boehringer Ingelheim in Sandoz. Direktor Cleangrada Jernej Zupančič si je vzel čas in prišel v naš terenski studio, z njim se je pogovarjal Rok Valenčič.


25.01.2023

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

V Ljutomeru so nastali tudi prvi metri slovenskega filma. Leta 1905 jih je posnel Karol Grossmann, sto let pozneje pa so na pobudo Filmske prakse PLAN 9 in Prleške razvojne agencije s pomočjo evropskih strukturnih skladov pripravili 1.mednarodni filmski festival pri nas, ki je posvečen žanrski kinematografiji. Letos nas tako junija čaka 19. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki se je že po petih letih vpisal v eminentno mednarodno zvezo filmskih festivalov (Melies International Festivals Federation). Več o pionirju slovenskega filma in samem festivalu pa v pogovoru z organizacijskim vodjo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina Petrom Beznecem.


25.01.2023

Zgodovinske zanimivosti Ljutomera

V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.


24.01.2023

Razmere v Ukrajini se ne izboljšujejo

11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.


24.01.2023

Kako skrbimo za naše domače živali?

Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.


23.01.2023

Svetovno prvenstvo v zimskem plavanju na Bledu že drugič v treh letih

Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.


Stran 41 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov