Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov