Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc.
Foto: TV Slovenija
Dr. Tomažič je pregledal primere in študije o kužnosti in imunosti novega koronavirusa. Preveril je zaščitne ukrepe
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?
Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vseeno pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus spada med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus k sreči ni nagnjem k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.
O novem koronavirusu in covidu imamo zdaj že več znanja. Tudi primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo že tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.
Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najbolj uglednih medicinskih revij – v New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali brez simptomnim okužbam. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako »precepijo«.
Dr. Tomažič, kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posemazniku pa se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno soočil s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično!
Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh o psiholoških in socialnih travmah.
Na ulici obrti na celjskem obrtnem sejmu predstavljajo deficitarne obrtne poklice, kot so pek, zidar, slaščičar, električar. Za poklic peka, ki je eden izmed najstarejših poklicev in je danes deficitaren in v šolskem centru Šentjur se že dve leti ni vpisal noben dijak, je povedala Elizabeta Paska Selič, učiteljica praktičnega pouka v Šolskem centru Šentjur. Marko Rozman se je pogovarjal tudi s Krešimirjem Antoličem, ki skrbi za izobraževanje električarjev. Ti so zelo iskani kot tudi vsi drugi tehnični poklici, kot so zidar, keramičar in podobni. Danes Šolski center Celje poka po šivih zaradi zanimanja za poklice električarjev, gradbenikov in keramičarjev.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji je raziskanih 14 tisoč jam in Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva in prav tu so najgloblja brezna. Vsak jamar si želi odkriti novo jamo, nov svet, kamor še ni stopila človeška noga. 1000 metrov globine pa je tista magična globina, ki je skorajda nedosegljiva. Oboje je uspelo ljubljanskim jamarjem. Ta konec tedna so namreč člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana ponovno presegli magično globino minus tisoč metrov. To je že deseta "1000-metrca" v Sloveniji in se tako kosa z najglobljimi na svetu. Velik dosežek tudi v svetovnem merilu sta nam predstavila predsednik društva Matia Di Batista in najmlajši član odprave Peter Mašič – Pero.
Skoraj tako stara, kot prostitucija, za katero večkrat rečemo, da je najstarejša obrt na svetu, je tudi korupcija. V tokratni Inforetrospektivi o nekaterih korupcijskih škandalih, ki so pretresali svet v zadnjega četrt stoletja. Od Nemčije do Češke, od Paname do Tunizije. Ni ga kotička na tem svetu, kjer se odločevalcev ne bi dalo podkupiti. Le ponujena vsota mora biti dovolj visoka. Ni pa tudi vse v denarju.
Zadnje dni so številne oči uprte v Dansko, kjer so že opustili vse zaščitne ukrepe proti širjenju covida-19. Še večji uspeh v boju z novim koronavirusom – pravzaprav že lahko govorimo o zgodbi o uspehu – pa beležijo na Portugalskem. Tam so pri starejših od 50 let dosegli kar 99-odstotno precepljenost proti covidu. Le kako jim je to uspelo, je preveril Iztok Konc. *99-odstotna precepljenost velja za skupino prebivalk in prebivalcev starejših od 50 let. Foto: OurWorldInData
Po letu dni premora zaradi epidemije se med vse vedoželjne na ljubljanske mostove, ulice in trge vrača festival znanja in eksperimentov Znanstival. Danes in jutri obiskovalcem ponuja množico zanimivih znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic in dogodivščin, tako da lahko sprehod po centru našega glavnega mesta na privlačen način združite s spoznavanjem novega. Kaj vse se je na Znanstivalu 2021 dogajalo v petkovih dopoldanskih urah, boste slišali v reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Danes bodo v Ljubljani postavili sedem novih spotikavcev, tlakovcev spomina, s katerimi se poklonijo žrtvam holokavsta. Štiri izmed spotikavcev bodo postavili na Korytkovi 22 štirim članom družine Silberstein Savić, ki je v Ljubljano prišla iz Hrvaške. Artur Silberstein in Pavla Silberstein sta imela sinova Stevana in Djura Savića, Cirila Štuber pa se je pogovarjala s hčerko Stevana Savića, ki prihaja iz Brežic.
Kovidne novice iz Hrvaške govorijo o hitri rasti krivulje okuženih, v minulih 24-tih urah so zabeležili največ okuženih v enem dnevu od konca maja, podobno je tudi v Avstriji, turizem je glede na dobro zasedenost kampov na Hrvaškem še kar živahen, ta teden se je tam začela tudi šola. Kakšni so ukrepi (maske, testiranje, karantena) pri naših južnih sosedih in kako načrtuje Hrvaška ukrepati v primeru poslabšanja razmer, je v pogovoru s Cirilo Štuber povzela zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard.
Danes je svetovni dan fizioterapije. Fizioterapija ima velik pomen na življenje posameznikov s posebnimi potrebami z vidika čim hitrejše rehabilitacije oz. habilitacije, ki je bistvenega pomena za vzpostavitev oziroma ohranjanje psiho-fizičnega stanja. Preprečuje respiratorne zaplete, ohranja ali izboljša mišično moč, ohranja gibljivost sklepov, izvaja se lahko tudi protibolečinska terapija ter s tem posledično posameznikom omogoča toliko samostojnosti kolikor jo le-ti premorejo. V pogovoru s Petro Medved je diplomirana fizioterapevtka iz Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Melinda Ramadani pojasnila, da gre za dejavnost, ki onemogoča poslabšanje zdravstvenega stanja ali pa tega v primeru progresivnih bolezni upočasni ter deluje na splošno boljše počutje posameznika.
V tej zadnji tretjini leta 2021 je tudi abcEU malce drugačen. V teh dneh, predvsem sicer v minulem tednu, je bilo kar nekaj govora o obiskih in srečanjih v Sloveniji – kar je bil nemara za zdaj še najbolj očiten, viden vtis o tem, da je trenutno Slovenija nekakšno birokratsko-sestankovalno središče Evropske unije.
Začetek septembra je tudi v znamenju večje varnosti v železniškem prometu. Da bi bila vožnja z vlakom varna, prav tako prehajanje železniške proge, bodo policisti vse do 13. septembra skupaj s Slovenskimi železnicami opozarjali na pravilno obnašanje v vlakih in na nivojskih prehodih. Gre za mednarodno preventivno akcijo, o kateri smo govorili z Doro Mezek Kukec s Slovenskih železnic in policistom, inšpektorjem Sebastjanom Mohoričem.
Celoten pogovor z dr. Tadejem Bratetom, industrijskim arheologom ter avtorjem številnih knjig, člankov in razprav s področja tehniške dediščine, ob 120-letnici prve vožnje tramvaja v Ljubljani.
Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
56. študijski dnevi Draga so v znamenju dveh pomembnih jubilejev. 30. obletnice osamosvojitve Slovenije in 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slednji je bila posvečena uvodna okrogla miza. Kot ugotavlja Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki pripravlja Drago, zaščitni zakon opominja na usodo slovenske manjšine, ki je številčno vse šibkejša. Vse manjše pa so tudi možnosti, da bi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Je rešitev zajamčeno zastopstvo? Več o pomenu in dogajanju na tokratnih študijskih dnevih Draga v pogovoru s Sergijem Pahorjem.
V javnosti še naprej odmeva predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki ga je potrdila tudi vlada, da bi zakon o varstvu javnega reda in miru dopolnili tako, da bi za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do poslancev, članov državnega sveta, vlade, ustavnih ali vrhovnih sodnikov ter njihovih bližnjih, lahko dobili globo od 500 do tisoč evrov. Del opozicije je že včeraj opozoril, da gre za nov represivni ukrep vlade, ki bo ščitil peščico privilegirancev in poskus utišanja protestov, ter vnovično ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov. Nekaj odzivov pravnikov pa je zbrala Jolanda Lebar.
Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.
Neveljaven email naslov