Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.
Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:
"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."
Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:
"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."
Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:
"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."
Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:
"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Vrtci so ostali odprti le za nujne razmere, in sicer za starše, ki ne morejo dobiti varstva. Četudi je evropski direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hans Kluge pretekli teden opozoril, da naj bo zapiranje šol zadnje sredstvo v boju proti epidemiji, ministrica za izobraževanje Simona Kustec pravi, da jih je k temu začasnemu ukrepu vodila epidemiološka slika. Slovenska vlada je ena redkih, ki so se odločile, da pouka v šolah ni.
Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
Tomaž Gerdina je samohranilec s tremi otroki, dva od teh sta šoloobvezna in takole opisuje izkušnje s šolanjem otrok na daljavo:
"Danes je nastal že prvi zaplet, ko je komunikacija potekala prek aplikacije Microsoft Teams. Če želim videti, kaj delajo, si moram vzeti čas in enostavno iti čez predavanje, ki je na Teamsih napisano. Velika zguba časa. In če se moji hčerki pri obdelavi snovi kar koli zatakne, ne more vprašati nikogar, razen mene."
Tomaž Gerdina opisuje, da v istem dnevu obdelujejo zelo različne učne snovi in da je proces učenja zelo naporen:
"Najprej se učimo pesmico, potem nadaljujemo s tem, kakšni so toplotni pasovi na zemeljski obli in kaj tam raste, seštevamo in odštevamo vektorje, pozneje računamo molekularne mase, nato prideta na vrsto Hamlet in Petrarca in zaključimo s prazgodovinskimi družbami ali s tem, kako v angleščini tvoriti pasiv in aktiv. To vse skupaj v dnevu ali dveh in nato vse znova. To je ekstremno naporno. Zvečer sem kot cunja in nisem uporaben za nobeno drugo stvar več. Šola na daljavo mi vzame 6–8 ur na dan pouka, otrokoma vsakemu približno pol toliko. In ker se otroka v času koronavirusa zelo malo družita, jih moram še animirati in početi še prostočasne dejavnosti, denimo karte, enourni sprehod in skupna gospodinjska opravila."
Dr. Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta pravi, da je zaradi socialnih razlik med otroki in družinami ustavna pravica do enakosti in enakopravnosti le leporečenje. Strinja se, da imajo s šolanjem na daljavo starši zagotovo preštevilne težave:
"Če delajo od doma, morajo hkrati pomagati svojim otrokom za šolo. Vsi seveda niso usposobljeni za poučevanje svojih otrok. Še več, niti ne vidim možnosti, da bi znotraj ene družine starši pokrivali vsa vsebinska področja oziroma vse predmete."
Vprašanje je tudi, kako naj starši motivirajo otroke za učenje, ko so sami verjetno obremenjeni s svojo zaposlitvijo in celo s tem, ali jo bodo v prihodnosti sploh še imeli, še nadaljuje dr. Klemenčič:
"Če gredo starši v službo, so učenci doma sami in niti pomagati ne morejo. Ta obremenjenost staršev se mi zdi izjemno velika, če ne prevelika."
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Prehrambna panoga predstavlja desetino obsega gospodarstva Italije, ki skoraj tretjino proizvedene hrane tudi izvozi. Zato ne čudi, da v sosednji državi to zimo zvonijo alarmi. Razlog za to je evropski poskus poenotenja oznak za hranilno vrednost živil. Največ možnosti ima francoski predlog Nutriscore; toda v Italiji menijo, da favorizira industrijske izdelke na račun tradicije. Iz Rima poroča Janko Petrovec.
Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Zveza Sonček je v začetku meseca dala pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Na dan 3. januarja letos volilne pravice ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Volilna pravica je bila tem osebam odvzeta na podlagi omenjenega zakona, saj v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Prispevek Petre Medved.
Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so številni prosilci za azil v migrantskih centrih zaprti tudi več let in da Avstralija s tem grobo krši mednarodno pravo.
Lastniki gozdov lahko z optimizmom opazujejo trend naraščanja odkupnih cen lesa in gozdno lesnih sortimentov vse od prvega vrha Covid- epidemije. Na slovenskem trgu so po zadnjih uradnih podatkih v drugi polovici lanskega leta cene lesa in tudi drv dosegle rekordno rast. Da se ob ugodnih cenovnih trendih gospodarjenje z gozdom in prodaja sortimentov splača, potrjujejo tudi poslovni rezultati državnega podjetja SIDG – Slovenski državni gozdovi, ki je za lani objavilo rekordne dobičke. Medtem ko je povečevanje cen za les že spodbudilo zanimanje odkupovalcev, pa zasebnih lastnikov gozdov to še ni motiviralo k večjemu poseku. Neizkoriščena možnost za male zasebne lastnike je oddaja gozda v upravljanje profesionalnim podjetjem. Na trg lesa iz zasebnih gozdov kot odkupovalci želijo resneje vstopiti tudi zadruge. Več Jernejka Drolec.
Prihodnji teden se začenjajo zimske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz zahodnih regij, smučarska sezona pa je v polnem razmahu. Epidemiološke razmere se pri nas počasi izboljšujejo, posamezne evropske države pa rahljajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Za vse, ki se odpravljajo na smučanje ali na izlet v tujino, smo zato pripravili kratek pregled veljavnih pogojev za prestop meja in vstop na smučišče.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
V Italiji se danes začenja izvajati preverjanje obveznega cepljenja za starejše od 50 let. Potrdilo o cepljenju in prebolelosti v zadnjih šestih mesecih je obvezno tudi za prihod na delovno mesto.
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Prireditev je že osmič pripravila Dijaška organizacija Slovenije. Priznanja podeljujejo dijakinjam in dijakom, ki niso uspešni samo v šoli, ampak tudi pri izvenšolskih dejavnostih. Domna Drobeža krasi velika vztrajnost, vse pa gradi na načelih "prijateljstvo, spoštovanje in poštenje". Vse to so mu privzgojili na treningih borilnih veščin.
Dan epilepsije obeležujemo vsako leto vsak drugi ponedeljek v februarju. Letos je naneslo, da je danes ravno valentinovo in tudi zato so izbrali geslo »Odpri srce«. V preteklem tednu smo o epilepsiji govorili v oddaji Med štirimi stenami z dr. Natalijo Krajnc, dr. med., specialistko otroške nevrologije in specialistko pediatrije, strokovno direktorico Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednico Društva Liga proti epilepsiji. Danes pa vam predstavljamo osebno zgodbo, zaupala nam jo je gospa Mateja Jakop, ki se je srečala s sinovo diagnozo, ko je bil star 3 leta, danes jih šteje 15. Luciji Fatur pripoveduje o začetkih, o vprašanjih, o prehojeni poti in o upanju za prihodnost.
Pogovor z Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija o sedanjosti in prihodnosti ter s Pavletom Jakopičem o utrinkih iz preteklosti radia, ki danes obeležuje svoj svetovni dan.
Mreži Demenci prijaznih točk, ki danes domuje že na skoraj 300 naslovih, se je danes pridružila tudi Splošna bolnišnica Jesenice. Točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, zaposlenim ter ostalim v lokalni skupnosti, kamor se lahko obrnejo po informacije, povezane z boleznijo. »To je pomemben dan«, je na otvoritvi dejala predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukić Zlobec, s katero se je ob tem dogodku na kratko pogovarjala Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko so nekateri mandati ministrov za kulturo minili zelo medlo in hitro, je drugi mandat ministra Vaska Simonitija med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Izzivov za radijski pogovor je veliko. Za praznično oddajo ob 17-ih smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše: na nedavno objavljene rezultate programskega razpisa, namenjenega štiriletnemu financiranju javnih kulturnih programov. Sodišče pa obravnava zahteve ministrstva po izselitvi nevladnikov iz Metelkove. Z Vaskom Simonitijem se je pogovarjal Aleksander Čobec.
Društvo Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšno leto so preživljali, je Blažu Maziju povedala strokovna sodelavka Društva Asociacija Polona Torkar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov