Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Slovenski gostinci v koronskih časih
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je že napovedala nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj tudi šesti protikoronski sveženj ne bo rešil položaja v gostinski panogi.
Številne je sicer prejšnji teden presenetil zapis na Facebooku priljubljenega ljubljanskega veganskega lokala Bistro Kucha, ki je zaprl obe poslovalnici. Ne bodo ju več odprli, "drugi lockdown je zabil žebelj v krsto", so zapisali lastniki. Kmalu po tem se je v medijih pojavila še zgodba Gostilne Mencinger iz Gornje Radgone. Matej Štefanec pravi, da so že pomladno zaprtje le stežka prebrodili, zdaj je še huje.
"V oktobru smo presegli prag 80-odstotnega zaslužka lanskega leta, kar pomeni, da bomo morali nadomestila spet vračati. Če se ne bo v kratkem nekaj spremenilo, bomo morali gostilno zapreti."
Obljubljena pomoč, nadomestila, krediti se morda slišijo lepo, a dejansko na neki način onemogočajo poslovanje, se strinja tudi Igor Pustotnik. Gostilno Furman v Lukovici pri Domžalah je vzel v najem ob koncu lanskega leta in za njim in njegovo ekipo je naporno leto …
"Poskusili smo z dostavo, a je hitro postalo jasno, da je povpraševanja premalo, stroškov pa preveč. In da če imaš dostavo, ostaneš brez pomoči iz koronskega svežnja, tako da se nam to ne izplača, smo na čakanju."
"Vrhunska kulinarika je na robu sesutja, to ni preprosta dejavnost, ki jo še enkrat zaženeš, kot bi prižgal luč," je v odprtem pismu pretekli teden zapisal slovenski kuharski mojster z Michelinovo zvezdico Tomaž Kavčič. "Če dopustimo, da se vrhunska kulinarika sesuje, bo treba pri marsičem začeti s točke, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Generacije vrhunskih kuharjev, natakarjev in someljejev lahko izginejo oziroma se porazgubijo po svetu ali se posvetijo drugim dejavnostim," je še navedel.
Tudi Galerija okusov iz Petrovč sodi med ponudnike visoke kulinarike, junija je dobila Michelinov krožnik. Lastnik restavracije Gašper Puhan pravi, da je bil velik izziv že spomladansko zaprtje, tudi zdaj je zaprtje ravno v obdobju visoke sezone. V tem valu so ponudili možnost dostave predpripravljenih jedi, ki nam vrhunsko kulinariko pričarajo doma. Odziv je dober, kolikor toliko optimistični ostajajo tudi glede prihodnosti.
"Upamo, da se bo tudi v prihodnje čim več Slovencev zavedalo pomena slovenskega gostinstva in da je Slovenija v preteklosti na področju višje kulinarike naredila zelo veliko korakov. To raven moramo ohraniti in zato upamo, da bodo državne podpore zadostne, da bomo lahko delali naprej."
Več in podrobneje o težavah, strahovih in upih slovenskih gostincev v tem koronskem letu v prispevku.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Slovenski gostinci v koronskih časih
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je že napovedala nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj tudi šesti protikoronski sveženj ne bo rešil položaja v gostinski panogi.
Številne je sicer prejšnji teden presenetil zapis na Facebooku priljubljenega ljubljanskega veganskega lokala Bistro Kucha, ki je zaprl obe poslovalnici. Ne bodo ju več odprli, "drugi lockdown je zabil žebelj v krsto", so zapisali lastniki. Kmalu po tem se je v medijih pojavila še zgodba Gostilne Mencinger iz Gornje Radgone. Matej Štefanec pravi, da so že pomladno zaprtje le stežka prebrodili, zdaj je še huje.
"V oktobru smo presegli prag 80-odstotnega zaslužka lanskega leta, kar pomeni, da bomo morali nadomestila spet vračati. Če se ne bo v kratkem nekaj spremenilo, bomo morali gostilno zapreti."
Obljubljena pomoč, nadomestila, krediti se morda slišijo lepo, a dejansko na neki način onemogočajo poslovanje, se strinja tudi Igor Pustotnik. Gostilno Furman v Lukovici pri Domžalah je vzel v najem ob koncu lanskega leta in za njim in njegovo ekipo je naporno leto …
"Poskusili smo z dostavo, a je hitro postalo jasno, da je povpraševanja premalo, stroškov pa preveč. In da če imaš dostavo, ostaneš brez pomoči iz koronskega svežnja, tako da se nam to ne izplača, smo na čakanju."
"Vrhunska kulinarika je na robu sesutja, to ni preprosta dejavnost, ki jo še enkrat zaženeš, kot bi prižgal luč," je v odprtem pismu pretekli teden zapisal slovenski kuharski mojster z Michelinovo zvezdico Tomaž Kavčič. "Če dopustimo, da se vrhunska kulinarika sesuje, bo treba pri marsičem začeti s točke, kjer smo bili pred tridesetimi, štiridesetimi leti. Generacije vrhunskih kuharjev, natakarjev in someljejev lahko izginejo oziroma se porazgubijo po svetu ali se posvetijo drugim dejavnostim," je še navedel.
Tudi Galerija okusov iz Petrovč sodi med ponudnike visoke kulinarike, junija je dobila Michelinov krožnik. Lastnik restavracije Gašper Puhan pravi, da je bil velik izziv že spomladansko zaprtje, tudi zdaj je zaprtje ravno v obdobju visoke sezone. V tem valu so ponudili možnost dostave predpripravljenih jedi, ki nam vrhunsko kulinariko pričarajo doma. Odziv je dober, kolikor toliko optimistični ostajajo tudi glede prihodnosti.
"Upamo, da se bo tudi v prihodnje čim več Slovencev zavedalo pomena slovenskega gostinstva in da je Slovenija v preteklosti na področju višje kulinarike naredila zelo veliko korakov. To raven moramo ohraniti in zato upamo, da bodo državne podpore zadostne, da bomo lahko delali naprej."
Več in podrobneje o težavah, strahovih in upih slovenskih gostincev v tem koronskem letu v prispevku.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Neveljaven email naslov