Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Delo od doma ima skrite negativne plati, je pa odlična novica za ekologijo

25.11.2020

Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.

Neopredeljen prosti čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službo, socialna distanciranost, prezentizem so slabe strani dela od doma.

Nova, resda »domača« pisarna, vodja in neprijetni sodelavci daleč stran in le nekaj trenutkov do službe – tako privlačno in vabljivo v začetku deluje delo od doma. Toda – po več tednih dela od doma se pokažejo pomanjkljivosti – neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Povečala so se psihosocialna tveganja – torej stres, izgorelost, prezentizem – o tem pojavu govorimo ko delavec, kljub temu da je bolan, dela. Predstavnik ministrstva za delo Nikolaj Petrišič:

"Če smo malo nahodni, sedaj nikakor ne bi šli v službo; sedaj pa bomo kljub temu, da smo bolni delali in opravljali delo na domu."

Nove tehnologije na eni strani omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje delovnih nalog, na drugi strani pa smo zaradi njih nenehno vpeti v delo opozori profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela
Raziskovalci govorijo o epidemiji nadurnega dela, o kulturi popolne dostopnosti, o spletnem suženjstvu, o tem da se spreminjamo v hibridno biološka tehnološka bitja.

Med največje izzive sodi nenehna dosegljivost – zato bi bila pravica do odklopa nujna. Po definiciji Eurofonda gre za pravico delavca, da po delu izklopi tehnološke naprave, brez posledic, če ne odgovarja delodajalcu. Na ravni Unije pravica še ni vpeljana, so jo pa sprejele štiri države EU.

Se je pa delo od doma izkazalo kot najbolj uspešen ukrep v boju zoper širjenje virusa. Delo namreč najbolj prispeva k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Poleg tega se je v trenutni krizi pokazala priložnost, da vplivamo na vzorce dnevne mobilnosti, pravi Matej Ogrin, geograf z ljubljanske Filozofske fakultete:

"Avtocestna infrastruktura taka, kot je, je pač dejstvo in zelo težko upravljamo prometne tokove v tranzitu, težko odločamo o tem, kdaj in kako se bodo narodi okoli nas v destinacije preko slovenskega ozemlja peljali na morje ali kako bodo prometni tovorni tokovi potekali čez Slovenijo. Inštrumenti prometne politike, ki so v naših rokah, pa je vpliv na dnevno mobilnost vseh nas. V šolo, na delovna mesta. In tu lahko naredimo veliko v kratkem času."

Podatki, ki jih zbirajo na direkciji za infrastrukturo, sicer kažejo, da se je v času epidemije prometna obremenitev izredno zmanjšala. Če si ogledamo vpadnice okoli Ljubljane, je bilo zadnji teden oktobra v primerjavi s prvim tednom tega meseca za trideset do štirideset odstotkov manj prometa, vsaj del tega tudi na račun dela od doma. Na nekaterih merilnih mestih je očitna razlika tudi med prvim mesecem septembra in prvim mesecem oktobra, ko še ni bilo vseh ostalih omejitev gibanja in so bile šole odprte. Zdaj imamo priložnost, da začnemo reševati še drugo težavo, namreč zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki so v prometu le med letoma 2005 in 2018 so narasli za tretjino. Slovenija ima glede tega tudi vse strožje mednarodne obveze.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Delo od doma ima skrite negativne plati, je pa odlična novica za ekologijo

25.11.2020

Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.

Neopredeljen prosti čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službo, socialna distanciranost, prezentizem so slabe strani dela od doma.

Nova, resda »domača« pisarna, vodja in neprijetni sodelavci daleč stran in le nekaj trenutkov do službe – tako privlačno in vabljivo v začetku deluje delo od doma. Toda – po več tednih dela od doma se pokažejo pomanjkljivosti – neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Povečala so se psihosocialna tveganja – torej stres, izgorelost, prezentizem – o tem pojavu govorimo ko delavec, kljub temu da je bolan, dela. Predstavnik ministrstva za delo Nikolaj Petrišič:

"Če smo malo nahodni, sedaj nikakor ne bi šli v službo; sedaj pa bomo kljub temu, da smo bolni delali in opravljali delo na domu."

Nove tehnologije na eni strani omogočajo hitrejše in enostavnejše opravljanje delovnih nalog, na drugi strani pa smo zaradi njih nenehno vpeti v delo opozori profesorica in raziskovalka Aleksandra Kanjuo Mrčela
Raziskovalci govorijo o epidemiji nadurnega dela, o kulturi popolne dostopnosti, o spletnem suženjstvu, o tem da se spreminjamo v hibridno biološka tehnološka bitja.

Med največje izzive sodi nenehna dosegljivost – zato bi bila pravica do odklopa nujna. Po definiciji Eurofonda gre za pravico delavca, da po delu izklopi tehnološke naprave, brez posledic, če ne odgovarja delodajalcu. Na ravni Unije pravica še ni vpeljana, so jo pa sprejele štiri države EU.

Se je pa delo od doma izkazalo kot najbolj uspešen ukrep v boju zoper širjenje virusa. Delo namreč najbolj prispeva k povprečnemu številu kontaktov na prebivalca na dan. Poleg tega se je v trenutni krizi pokazala priložnost, da vplivamo na vzorce dnevne mobilnosti, pravi Matej Ogrin, geograf z ljubljanske Filozofske fakultete:

"Avtocestna infrastruktura taka, kot je, je pač dejstvo in zelo težko upravljamo prometne tokove v tranzitu, težko odločamo o tem, kdaj in kako se bodo narodi okoli nas v destinacije preko slovenskega ozemlja peljali na morje ali kako bodo prometni tovorni tokovi potekali čez Slovenijo. Inštrumenti prometne politike, ki so v naših rokah, pa je vpliv na dnevno mobilnost vseh nas. V šolo, na delovna mesta. In tu lahko naredimo veliko v kratkem času."

Podatki, ki jih zbirajo na direkciji za infrastrukturo, sicer kažejo, da se je v času epidemije prometna obremenitev izredno zmanjšala. Če si ogledamo vpadnice okoli Ljubljane, je bilo zadnji teden oktobra v primerjavi s prvim tednom tega meseca za trideset do štirideset odstotkov manj prometa, vsaj del tega tudi na račun dela od doma. Na nekaterih merilnih mestih je očitna razlika tudi med prvim mesecem septembra in prvim mesecem oktobra, ko še ni bilo vseh ostalih omejitev gibanja in so bile šole odprte. Zdaj imamo priložnost, da začnemo reševati še drugo težavo, namreč zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki so v prometu le med letoma 2005 in 2018 so narasli za tretjino. Slovenija ima glede tega tudi vse strožje mednarodne obveze.


01.03.2022

Razmere v Ukrajini in 30. obletnica samostojnosti Bosne in Hercegovine

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.03.2022

Karmen Švegl o razmerah na poljsko - ukrajinski meji

Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.


28.02.2022

Rdeči križ in Karitas zbirata humanitarno pomoč za Ukrajino

V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.


28.02.2022

Sberbank: za prihranke do 100.000 evrov jamči država

Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank


28.02.2022

Miha Lampreht: Ne le Rusija, tudi Belorusija je odgovorna

Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.


28.02.2022

Dokumentarno igrani film Ključ

Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.


27.02.2022

Fašenk 2022

Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.


25.02.2022

Slovenski gospodarstveniki zaskrbljeni

Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.


25.02.2022

30. obletnica izbrisa

Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.


25.02.2022

"Razmere so izredno napete"

Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.


24.02.2022

Vienna Cammarota: peš od Benetk do Pekinga

Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.


24.02.2022

"Prva žrtev je resnica"

Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.


24.02.2022

Andrej Šter: Konzularne pomoči ne moremo nuditi, lahko pa pomagamo z nasvetom

Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.


24.02.2022

Jožica Sterle: V vasi je polna trgovina ljudi, ki delajo zaloge

Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.


24.02.2022

Kurentova hiša

V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič


24.02.2022

Dogajanje v Ukrajini skozi oči nekdanjega dopisnika iz Moskve

Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.


23.02.2022

Sestra Marta Meško: Vsak dan, ko se zbudim in pogledam skozi okno, sem vesela, da je še vse mirno

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.02.2022

60 let od ameriške uvedbe blokade Kube

Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?


22.02.2022

Koliko ur mesečno lahko delajo upokojenci?

V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.


21.02.2022

Turistični vodniki se predstavljajo z brezplačnimi vodenji

Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.


Stran 67 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov