Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Dobrodelnost te izpolni in ti daje nergijo."

26.11.2020

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Prva pro bono zobozdravstvena ambulanta v Matenji vasi pri Postojni

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Za odprtje ambulante se je odločil po upokojitvi, v tem času pa je do novega nasmeška, brezplačno, pomagal okrog 140-im pacientom, ki so ga obiskali 55-krat. Ambulanta, v katero paciente napotuje postojnski Center za socialno delo, večinoma prihajajo iz občin Postojna in Pivka, pomaga pa tudi prosilcem za azil.

Dobrodelnost in prostovoljstvo mi prinašata veliko zadovoljstva in me izpolnjujeta. Ko sem še delal, sem opazil, da nekateri ljudje enostavno nehajo prihajati. Ko malo analiziraš in poizveduješ, vidiš, da gre za finančno stisko in ko je treba plačati, jih ni več.

Največja težava je bila ugotoviti, kdo je upravičen do pro bono storitve, zato se je povezal z občinama Postojna in Pivka in Centrom za socialno delo. Slednji ima vse potrebne podatke, da k njemu, z naročilnico, napoti tiste, ki njegovo pomoč zares potrebujejo.

Ta naročilnica je veljavna šest mesecev, tako da lahko v tem času poskrbim za popolno popravilo zobovja. Po potrebi naročilnico podaljšajo. Sodelujem tudi z Združenjem za promocijo prostovoljstva - Slovensko filantropijo, prihajajo prosilci za azil.

Presenetilo ga je, da se k njemu zatečejo mlajši in predvsem ljudje v srednjih letih.

Imeli smo nekaj primerov ljudi, ki so bili aktivni iskalci zaposlitve. Iz takih poklicev, kot sta, na primer, gostinstvo in trgovina, kjer s škrbastim zobovjem težko dobiš službo. Ko sem jim ga uredil, so dobili tudi zaposlitev. Uspelo jim je torej, da so izšli iz zaprtega kroga in napredovali. In v tem je smisel. Nikoli ne bom pozabil skupinice, ki se je, vsa hvaležna, po končanem zdravljenju prišla pokazat na Center za socialno delo.

Na začetku so načrtovali le zdravljenje zob, kasneje, ko je prišlo nekaj donacij, pa je izpeljal tudi nekaj protetičnih storitev.

Dela v svoji ordinaciji, večkrat pa se zgodi, da kakšno stvar financira tudi sam. Nekaj materiala so mu donirali nekdanji dobavitelji, občini prispevata za vodo in elektriko.

Izračunal sem, da sem v prvem letu in pol ali dveh brezplačno opravil toliko storitev, da bi zanje na trgu zaslužil 35.000 do 40.000 evrov. Ampak bile so popolnoma brezplačne. Zaenkrat nekako shajam.

Dela sam, saj je težko najti asistentko, ki bi ravno tako delala brezplačno. V času korone je sicer malo težje, saj ogromno časa potrebuje za razkuževanje opreme in prostorov. Virusa pa se ne boji.

V zobozdravstvu smo vedno izpostavljeni okužbam, saj gre za bližnji kontakt s pacientom in je v prostoru veliko aerosolov. Ampak moram priznati, da od pacientov do sedaj nisem dobil ne gripe, ne angine. Ne bom rekel, da možnosti prenosa ni, ampak - če upoštevaš pravila in delaš pravilno, je možnost zelo majhna.

Prepričan je, da v vsakem izmed nas vse življenje živi notranji otrok, ki nam omogoča, da se veselimo majhnih stvari.

Če tega otroka z odraslostjo ubijemo, bomo prikrajšani za marsikaj lepega. In marsikaj doseženega in ustvarjenega ne bo imelo pravega leska. Če tega otroka ni več, postanemo zagrenjeni, se borimo le za materialne stvari in na koncu umremo nesrečni.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Dobrodelnost te izpolni in ti daje nergijo."

26.11.2020

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.

Prva pro bono zobozdravstvena ambulanta v Matenji vasi pri Postojni

V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Za odprtje ambulante se je odločil po upokojitvi, v tem času pa je do novega nasmeška, brezplačno, pomagal okrog 140-im pacientom, ki so ga obiskali 55-krat. Ambulanta, v katero paciente napotuje postojnski Center za socialno delo, večinoma prihajajo iz občin Postojna in Pivka, pomaga pa tudi prosilcem za azil.

Dobrodelnost in prostovoljstvo mi prinašata veliko zadovoljstva in me izpolnjujeta. Ko sem še delal, sem opazil, da nekateri ljudje enostavno nehajo prihajati. Ko malo analiziraš in poizveduješ, vidiš, da gre za finančno stisko in ko je treba plačati, jih ni več.

Največja težava je bila ugotoviti, kdo je upravičen do pro bono storitve, zato se je povezal z občinama Postojna in Pivka in Centrom za socialno delo. Slednji ima vse potrebne podatke, da k njemu, z naročilnico, napoti tiste, ki njegovo pomoč zares potrebujejo.

Ta naročilnica je veljavna šest mesecev, tako da lahko v tem času poskrbim za popolno popravilo zobovja. Po potrebi naročilnico podaljšajo. Sodelujem tudi z Združenjem za promocijo prostovoljstva - Slovensko filantropijo, prihajajo prosilci za azil.

Presenetilo ga je, da se k njemu zatečejo mlajši in predvsem ljudje v srednjih letih.

Imeli smo nekaj primerov ljudi, ki so bili aktivni iskalci zaposlitve. Iz takih poklicev, kot sta, na primer, gostinstvo in trgovina, kjer s škrbastim zobovjem težko dobiš službo. Ko sem jim ga uredil, so dobili tudi zaposlitev. Uspelo jim je torej, da so izšli iz zaprtega kroga in napredovali. In v tem je smisel. Nikoli ne bom pozabil skupinice, ki se je, vsa hvaležna, po končanem zdravljenju prišla pokazat na Center za socialno delo.

Na začetku so načrtovali le zdravljenje zob, kasneje, ko je prišlo nekaj donacij, pa je izpeljal tudi nekaj protetičnih storitev.

Dela v svoji ordinaciji, večkrat pa se zgodi, da kakšno stvar financira tudi sam. Nekaj materiala so mu donirali nekdanji dobavitelji, občini prispevata za vodo in elektriko.

Izračunal sem, da sem v prvem letu in pol ali dveh brezplačno opravil toliko storitev, da bi zanje na trgu zaslužil 35.000 do 40.000 evrov. Ampak bile so popolnoma brezplačne. Zaenkrat nekako shajam.

Dela sam, saj je težko najti asistentko, ki bi ravno tako delala brezplačno. V času korone je sicer malo težje, saj ogromno časa potrebuje za razkuževanje opreme in prostorov. Virusa pa se ne boji.

V zobozdravstvu smo vedno izpostavljeni okužbam, saj gre za bližnji kontakt s pacientom in je v prostoru veliko aerosolov. Ampak moram priznati, da od pacientov do sedaj nisem dobil ne gripe, ne angine. Ne bom rekel, da možnosti prenosa ni, ampak - če upoštevaš pravila in delaš pravilno, je možnost zelo majhna.

Prepričan je, da v vsakem izmed nas vse življenje živi notranji otrok, ki nam omogoča, da se veselimo majhnih stvari.

Če tega otroka z odraslostjo ubijemo, bomo prikrajšani za marsikaj lepega. In marsikaj doseženega in ustvarjenega ne bo imelo pravega leska. Če tega otroka ni več, postanemo zagrenjeni, se borimo le za materialne stvari in na koncu umremo nesrečni.


14.11.2023

Po 20 letih programa Zora obolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovljena

Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.


13.11.2023

Slovenija na ravni evropskih držav med bolj ogroženimi glede naravnih nesreč

Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.


10.11.2023

Prehranska varnost je strateško vprašanje Slovenije

V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.


07.11.2023

Izposojevalnica je družbena inovacija: Zakaj bi vsak kupoval orodje, ki ga potrebuje enkrat letno

Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.


09.11.2023

Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi

»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.


09.11.2023

Glasbeno-gledališka predstava A me slišiš?!?

Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.


08.11.2023

So alkoholne ključavnice na vozilih ključ do manj nesreč zaradi opitosti?

Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA


07.11.2023

Varnost v Sloveniji je na visoki ravni

»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.


06.11.2023

EU bo z zakonom o umetni inteligenci prva, ki bo celostno regulirala to področje

Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.


06.11.2023

Na računih po novem obvezno označevanje svežega mesa slovenskega izvora

Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.


03.11.2023

Obstaja en romski jezik in okoli tisoč narečij jezika

Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.


30.10.2023

Življenje je vrednota, za katero moramo skrbeti in ga ceniti

V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.


30.10.2023

Empatija nam pomaga preživeti

Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?


30.10.2023

Protestantizem uči, da vsak lahko pove, kaj misli in veruje, vendar mora odgovarjati za svoja dejanja

Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.


29.10.2023

Na Festivalu slovenskega šansona v Rogaški Slatini slavil Tomaž Hostnik z Dekletom iz zlatih sanj

Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.


29.10.2023

Žirija za Ježkovo nagrado je podelila nagrado Tomažu Domicelju, posebno Ježkovo nagrado za življenjsko delo pa Sašu Hribarju

Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.


28.10.2023

Žirija bo imela z izbiro najlepšega šansona veliko dela

S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.


28.10.2023

Nani Poljanec: Rad združujem ljudi s pomočjo umetnosti

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.


28.10.2023

Srce Festivala jugoslovanskega šansona v Rogaški Slatini med letoma 1984 - 1991 je bil Franci Plohl

Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.


28.10.2023

Kukavica se je zaslišala leta 1928

Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...


Stran 20 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov