Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vojna z mediji

02.12.2020

Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije

Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije

Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.

Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.

Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.

In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.

O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.


Aktualna tema

4482 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vojna z mediji

02.12.2020

Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije

Komentar po odločitvi vlade o prekinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije

Včeraj je medijsko skupnost presenetila vest, da je vlada sklenila do nadaljnjega prekiniti financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki s svojo produkcijo novic predstavlja enega ključnih virov slovenskih in tujih medijev, ki poročajo o Sloveniji, hkrati pa med njene naročnike sodijo tudi državne ustanove, podjetja in tuja veleposlaništva. Odločitve vladnega urada za komuniciranje o prenehanju financiranja Slovenske tiskovne agencije ne moremo razumeti drugače kot še enega v nizu političnih napadov in pritiskov na medije.

Že konec poletja je s predlogom medijskega zakonodajnega svežnja postalo jasno, da vlada na področju medijev ne išče izboljšav in rešitev, temveč nenehen konflikt z ustvarjalci medijskih vsebin. Spomladi nam je to dal tudi vedeti aktualni premier Janša, ko je v svojem eseju Vojna z mediji prvič odločno napovedal zmago v tej vojni, ki jo z mediji bije skozi celotno politično kariero.

Na podlagi izkušenj iz prejšnjih vlad so SDS-ovi veljaki spoznali, da vojne z mediji ni mogoče dobiti niti s prisilno spremembo uredniških politik niti z ustanavljanjem medijev po svoji podobi. Medije je mogoče teptati le z omejitvijo finančnih virov v zanje vse bolj zahtevnem poslovnem okolju, ki ga dodatno zaostruje epidemija. To je navsezadnje napovedal že omenjeni medijski sveženj zakonov, ki bi pomembno omejil sredstva tudi javni RTV in jih deloma prekanaliziral k zasebnim medijskim družbam iz kroga največje vladne stranke.

In medtem ko se vlada s serijo protikoronskih zakonov trudi pomagati podjetjem, je odpiranje nove fronte z mediji nadvse pomenljivo, saj kaže, da imajo delovna mesta v medijskih organizacijah za aktualno vlado precej nizko ceno. Zato nenadne prekinitve financiranja Slovenske tiskovne agencije vključno z vladno obrazložitvijo te poteze ne moremo razumeti drugače kot del SDS-ove vojne z mediji in poskus zastraševanja novinarskega ceha.

O neodgovornosti vladajoče politike veliko pove tudi dejstvo, da se nov poskus utišanja četrte veje oblasti odvija v nelagodnem trenutku, ko epidemija dnevno postreže z brutalno statistiko, in bi bilo veliko bolj modro, če bi vlada dojemala medije, zlasti pa nacionalno agencijo, kot naravne zaveznike v komunikaciji z državljani ter mednarodno javnostjo.


18.05.2016

Gabrijela Štumberger

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Prostovoljci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Tomaž Celestina iz državnega zbora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Krajinski arhitekti

Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.


17.05.2016

Odkritja slovenskih znanstvenikov korak naprej za superračunalnike

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Tomaž Celestina iz DZ

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Dragan Mihailović - novo odkritje raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Ustavna presoja

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje mladih raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Begunci Postojna

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Natečaj Obraz Evrope

Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.


13.05.2016

Izjava finančnega ministra Mramorja po konferenci EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Velike skrivnosti malih deževnikov

Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut


12.05.2016

Prispevek o prihodu prvih prosilcev za azil v oddaji Dogodki in odmevi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.05.2016

Kaj odseva sodobna humanitarnost?

Ko je pred nekaj tedni grški otok Lesbos obiskala Angelina Jolie, da bi opozorila na trpljenje beguncev, ki si za ceno lastnih življenj prizadevajo izbojevati še nekaj upanja za prihodnost, je večino navzočih medijev veliko bolj zanimala njena osebna telesna teža kot pa humanitarna katastrofa, na katero je hollywoodska zvezda s svojim prihodom želela usmeriti pozornost. Kako v današnjem svetu opozarjajo na humanitarne katastrofe in zbirajo pomoč za trpeče, na številne načine odseva tudi spremembo glede tega, kako smo danes pravzaprav solidarni. Veliko več pove o nas samih in naših sodobnih digitaliziranih družbah kot pa o tistih, ki potrebujejo pomoč.


12.05.2016

Prihod prve skupine prosilcev za azil

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 210 od 225
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov