Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.
Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Neveljaven email naslov