Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi bilo odloženih kar štiri tisoč kubičnih metrov odpadkov
V Sloveniji naj bi bilo približno štirinajst tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji.
Kar 30 % jam, katerih stanje so preverili, leži na visokogorskem krasu, kjer je onesnaženost precej manjša, kot v nižjih predelih. A kot poudarja sogovornik, se zavedajo, da so podatki lahko tudi zastareli. Kar 45 % podatkov o stanju jam je namreč starejših od leta 2000. Jure Tičar predvideva, da naj bi bilo po nižinskih delih Slovenije onesnaženih kar do 35 % jam. Najbolj pogosto so onesnažene jame, ki ležijo v bližini naselij in imajo omogočen dober dostop:
"Bodisi, da so ob cestah, gozdnih cestah, ob vlakah. Ljudje so jih v preteklosti uporabljali za odlaganje odpadkov. Pogosto gre za celotna vaška smetišča. Številne jame imajo lahko tudi več kot 100 kubičnih metrov odpadkov. Kar nekaj takšnih jam je na Krasu, pivškem podolju, Beli Krajini, dolenjskem podolju. Obenem so to območja, kjer je največ močno onesnaženih jam. Absolutni rekord nosi jama Ravnica na Pivškem, kjer naj bi odložili kar 4 tisoč m3 odpadkov."
Sogovornik opaža, da se je okoljska ozaveščenost med prebivalstvom dvignila v primerjavi s preteklostjo, a se onesnaževanje še vedno pojavlja:
"Najbolj pereče danes je, da se je povečalo število elektronskih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi in takšni odpadki so še bolj obremenjujoči za kraške vodonosnike in jame."
Nevarne odpadke lahko najdemo v 17 % onesnaženih jam.
"Mednje lahko prištevamo odpadna olja, neeksplodirana ubojna sredstva, pritok onesnažene vode, razna zdravila. Pogosto pa se v te jame odmetavajo poginule živali, za katere ne poznamo vzroka pogina in pač lahko predstavljajo potencialen izvor bolezni. V jamah pa lahko odkrijemo prav vse. Od starih televizorjev do avtomobilov, pnevmatik, azbestne kritine, na tone pokvarjenih izdelkov iz mesno predelovalne industrije. Ta pestrost odpadkov je prav neverjetna."
Kje so rešitve?
"Prioritetno bi bilo treba zagotoviti organizacijo čiščenja jam, tistih najbolj onesnaženih. Eden izmed vidikov je redno financiranje tovrstnih aktivnosti, ki so kadrovsko, tehnično in logistično izjemno zahtevne. Tui je tudi preprečevanje aktivnega onesnaževanja, ki ga je treba sankcionirati tudi z inšpekcijskimi obiski. Zadnja stvar pa je osveščanje prebivalstva in izobraževanje na vseh ravneh, tako v šolah kot med lokalnim prebivalstvom."
Po odgovore smo se obrnili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer nam podatkov o tem, koliko sredstev je namenjenih za sanacijo jam, niso posredovali. V dopisu sicer priznavajo, da je za državo sanacija oziroma čiščenje podzemnih jam obsežna in finančno zahtevna naloga. Mnoge jame so težko dostopne, sanacija zahteva posebne tehnike in velike jamarsko usposobljene ekipe, poleg tega pa tudi sodelovanje strokovnjakov, ki znajo ravnati s potencialno kužnimi živalskimi kadavri, nevarnimi snovmi in ubojnimi sredstvi, ki jih je prav tako najti v jamah. Dodajajo še, da bo sanacija morala potekati postopno in na daljši čas, prioritetno pa v tistih jamah, ki so najbolj problematične zaradi onesnaževanja pitne vode in ogrožanja podzemnega živega sveta. Na naše vprašanje, kdaj bi sanacijo lahko pričeli in ali že pripravljajo načrt sanacije, ne odgovarjajo.
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija
Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.
Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.
Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.
Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Neveljaven email naslov