Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.
Strokovnjaki na okrogli mizi STA o cepivu proti covidu-19
Danes je v Slovenijo prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove za cepljenje najbolj ogroženih skupin, najprej vse starejše od 80 let in kronične bolnike, ki živijo doma. Vendar le tiste, ki bodo na cepilno mesto lahko prišli sami. Nepokretni pa bodo morali počakati na drugo cepivo. Cepivo Moderne naj bi prišlo v Slovenijo jutri, vendar v zelo majhnih količinah. Načrt cepljenja v januarju in februarju bo vlada sicer predstavila jutri popoldne.
Glede na tako majhne količine cepiva, ki jih imamo v Sloveniji na voljo, je aktualno vprašanje glede zamika cepljenja z drugim odmerkom, kot so to storili v nekaterih državah. Podatki proizvajalca ne omogočajo, da bi drugi odmerek zamaknili, je na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije pojasnjeval Alojz Ihan iz skupine za cepljenje.
"Dejstvo je, da ima cela Evropa premalo cepiva v tem trenutku."
Cepivo je varno in kakovostno, njegova sestava je transparentno objavljena na spletnih straneh, pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
"To je izjemno transparentno, vsak si lahko pogleda, tako da glede tega je težko razumeti tiste, ki pravijo 'ne bom se cepil, ker ne vem, kaj je notri.' Za to cepivo vemo točno, kaj je notri."
Cepljenje se pri nas odvija počasi, iz ljubljanskega UKC sporočajo, da se je pri njih cepilo že 3613 zaposlenih, od tega 967 zdravnikov, kar pomeni, da sta skupaj z tistimi, ki so covid-19 že preboleli oziroma so odsotni, zaščiteni dve tretjini zdravnikov. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma pa sporočajo, da bodo jutri pričeli s cepljenjem tistih občanov, ki so prejeli vabilo osebnega zdravnika, in sicer na Gospodarskem razstavišču.
4481 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.
Strokovnjaki na okrogli mizi STA o cepivu proti covidu-19
Danes je v Slovenijo prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove za cepljenje najbolj ogroženih skupin, najprej vse starejše od 80 let in kronične bolnike, ki živijo doma. Vendar le tiste, ki bodo na cepilno mesto lahko prišli sami. Nepokretni pa bodo morali počakati na drugo cepivo. Cepivo Moderne naj bi prišlo v Slovenijo jutri, vendar v zelo majhnih količinah. Načrt cepljenja v januarju in februarju bo vlada sicer predstavila jutri popoldne.
Glede na tako majhne količine cepiva, ki jih imamo v Sloveniji na voljo, je aktualno vprašanje glede zamika cepljenja z drugim odmerkom, kot so to storili v nekaterih državah. Podatki proizvajalca ne omogočajo, da bi drugi odmerek zamaknili, je na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije pojasnjeval Alojz Ihan iz skupine za cepljenje.
"Dejstvo je, da ima cela Evropa premalo cepiva v tem trenutku."
Cepivo je varno in kakovostno, njegova sestava je transparentno objavljena na spletnih straneh, pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
"To je izjemno transparentno, vsak si lahko pogleda, tako da glede tega je težko razumeti tiste, ki pravijo 'ne bom se cepil, ker ne vem, kaj je notri.' Za to cepivo vemo točno, kaj je notri."
Cepljenje se pri nas odvija počasi, iz ljubljanskega UKC sporočajo, da se je pri njih cepilo že 3613 zaposlenih, od tega 967 zdravnikov, kar pomeni, da sta skupaj z tistimi, ki so covid-19 že preboleli oziroma so odsotni, zaščiteni dve tretjini zdravnikov. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma pa sporočajo, da bodo jutri pričeli s cepljenjem tistih občanov, ki so prejeli vabilo osebnega zdravnika, in sicer na Gospodarskem razstavišču.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Neveljaven email naslov