Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.
Na svetovni dan radia se o povezanosti radia in demokracije pogovarjamo s portugalskim pisateljem. José Luís Peixoto se je rodil v letu revolucije nageljnov. Aprila 1974 je Gibanje oboroženih sil izvedlo državni udar in odprlo pot demokraciji. Znak za začetek upora je dal radio, ko je predvajal zmagovalno skladbo festivala, na katerem Portugalska izbira potnika na Evrovizijo. Tisto leto je bila to skladba E depois do Adeus (Po slovesu), ki jo poje Paulo de Carvalho.
Danes radijci po vsem svetu praznujemo. Svetovni dan radia je bil razglašen na 36. seji Generalne konference Unesca leta 2011, potrjen pa na 67. seji Generalne skupščine OZN leta 2012. Datum, 13. februar, je bil izbran zato, ker je na ta dan leta 1946 začel delovati Radio Združenih narodov. 13. februar je tako postal priložnost za dvig zavesti o pomenu javnega radia v širši javnosti, za promocijo svobodnega, neodvisnega in pluralnega radia ter za krepitev mednarodnega sodelovanja med radijskimi ustvarjalci. Geslo letošnjega svetovnega dneva radia je 'Radio: stoletje obveščanja, zabave in izobraževanja' in osvetljuje izjemno preteklost radia, pomembno sedanjost in obljubo dinamične prihodnosti. O tem v pogovoru Andreje Čokl z Edito Kudlačovo, vodjo enote za radio pri Evropski zvezi za radiodifuzijo (EBU).
Nekaj dni je že jasno, komu je bila namenjena sreča pri žrebu vstopnic za Evro 2024. Priča smo izjemnemu zanimanju za nogometni dogodek, ki se bo čez nekaj mesecev zgodil v Nemčiji. Tisti, ki niso dobili sporočila, da lahko kupijo vstopnice, imajo vendarle še možnost, da se jim v prihodnjih mesecih odpre pot do nakupa. O vstopnicah, pa tudi o evforiji, smo se pogovarjali z Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije.
Termin oddaje Studio ob 17.00 smo tokrat namenili praznični oddaji, v kateri predstavljamo prejemnike letošnjih Prešernovih nagrad. O tem, kdo so, kaj jih žene in kako vidijo svoje ustvarjanje.
Ob Mednarodnem dnevu maternega jezika na Javnem skladu za kulturne dejavnosti pripravljajo veliko branje literarnih besedil v maternih jezikih, ki bo v Cukrarni v Ljubljani 21. februarja. To je uvodni dogodek v vsakoletno državno srečanje Sosed tvojega brega, ki že več kot 40 let združuje vse avtorje in avtorice, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojih maternih jezikih. Z Barbaro Rigler, producentko za literarno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in odgovorno urednico revije Mentor, se je pogovarjala Biljana Žikić.
V Sloveniji je kar 25 % odraslih, ki razumejo le preprosta besedila, nabor besedil v lahkem branju pa je izjemno omejen. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uzakoniti, da morajo biti birokratski dopisi razumljivi vsem, saj v nasprotnem primeru lahko država manipulira z državljani, predvsem s tistimi z intelektualno oviro. FOTO: Pixabay
V dvorani Državnega sveta sta se v organizaciji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo včeraj popoldne odvila posvet in okrogla miza Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru - različni pogledi, skupne rešitve. Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k enakopravnemu reguliranju tega področja. V Sloveniji si namreč psihoterapevti prizadevajo pripraviti zakon o psihoterapiji, s katerim bi regulirali ta poklic. Z zakonom se zapleta, ker imajo v zdravstvenem sistemu zadržke do psihoterapevtov, ki nimajo osnovne izobrazbe iz medicine oz. psihologije. Posvet o psihoterapiji je spremljala Cirila Štuber. foto: Benjamin Beci/Fixmedia
Ob dnevu varne rabe interneta strokovnjaki opozarjajo, da je trenutno v Sloveniji od 2000 do 3000 mladih, ki niso sposobni končati osnovne ali srednje šole, ker nepravilno uporabljajo nove tehnologije. Med najbolj ranljivimi osebami na spletu pa niso samo otroci in mladostniki temveč tudi starejši in osebe z intelektualno oviro. Te so zaradi ovire dovzetne za različne sugestije, posledično so večkrat žrtve različnih zlorab, ki se pogosto iz virtualnega sveta prestavijo v realnega. Ne upoštevajo že osnovnih pravil varne rabe interneta, zato pride do izmenjave golih fotografij in srečanj v živo z neznanci, za katere se izkaže, da niso to, za kar so se izdajali. FOTO: Pixabay
Neveljaven email naslov