Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Po svetu že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski
"Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih v bolnišnicah po državi, na katerih zdravijo covid-19, doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti." Tako se je pred dnevi na družbenem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšen je sicer položaj v bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje?
Pred epidemijo je v zdravstvenem sistemu manjkala vsaj četrtina kadra zdravstvene in babiške nege, na to je Zbornica zdravstvene in babiške nege pristojne opozarjala že več kot 15 let. Med epidemijo je še slabše, saj zbolevajo tudi izvajalci zdravstvene in babiške nege in njihovi otroci, zato je pomanjkanje zaposlenih še večje. Zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, so popolnoma izčrpani in izgoreli, na robu svojih zmogljivosti. Jeseni je bilo rečeno, da vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva, danes je še huje – še posebno na izpostavljenih oddelkih, taki pa so danes tudi zaradi covida tako rekoč vsi. Ker je medicinskih sester preprosto premalo, zdaj opravljajo le najnujnejše intervencije, da jih lahko zagotovijo vsem pacientom. To, da se ne morejo v celoti posvetiti vsakemu pacientu, jih spravlja v veliko stisko.
Glavna medicinska sestra internistične službe v bolnišnici Jesenice Anja Novak poudarja, da so se medicinske sestre vedno prilagajale razmeram in se vedno bodo.
"Na začetku smo imeli težave. To je bilo novo okolje in nov način dela, vendar smo se prilagodili. Veliko je tudi pozitivnih zgodb in odzivov pacientov in njihovih svojcev. Za praznike smo dobili nekaj darilnih paketkov in pisma pohval ter novoletne voščilnice. Tega prej nismo bili vajeni. To je res nekaj, kar te vsak dan spravi v dobro voljo."
Po podatkih, ki jih pridobiva Zbornica z vseh ravni zdravstvenega in socialnega varstva, ocenjujejo, da je za to boleznijo zbolela tretjina zdravstvenih delavcev. Na še večjo problematiko opozarja doktorica Brigita Skela Savič. Po svetu med drugim že najdemo študije, ki nakazujejo, da se veliko zaposlenih na intenzivni negi srečuje z velikimi psihičnimi pritiski. Pojavlja se posttravmatska stresna motnja, tudi depresija.
"V prvih vrstah, na intenzivni terapijah, imajo težave predvsem mlade medicinske sestre in mladi zdravniki. Soočajo se s težkimi situacijami, ko morajo pacienta seznaniti s potekom zdravstvene obravnave, hkrati pa imajo obveznosti do svojcev, ki teh ljudi ne morejo obiskati. Že zdaj je med zdravstvenim osebjem opaziti poslabšanje duševnega zdravja in potrebni so nujni ukrepi."
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Neveljaven email naslov