Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča
Prašiček je po starih običajih in navadah simboliziral bogastvo, srečo, obilje in zadovoljstvo, zato se mu v projektu Črno belo bogastvo s Krškega polja poklonijo na god sv. Antona Puščavnika, tudi prašičkarja, zavetnika živinorejcev namreč, to je 17. januarja goduje, ko so predniki priprošali za njegovo zdravje in dobro rast. Črno beli prašiček je avtohtona slovenska pasma, ki jo danes redijo po celi državi. Predsednica Društva rejcev krškopoljca Martina Ivanšek poudarja, da so uspešni prenovili blagovno znamko in organizirali tečaj predelave mesa.
"Rejci smo povezani v to društvo tako, da ohranjamo našo avtohtono pasmo. Poskušamo jo dobro promovirati in jo spraviti na krožnike v gostinsko ponudbo. S tem, ko pride krožnik s krškopoljcem na mizo, bo marsikdo spoznal, da je edinstven in nekaj posebnega."
Krškopoljski prašiček je tudi pomemben del posavske kulturne dediščine. Tudi Posavski muzej Brežice sodeluje, brska po zgodovini, zbira fotografsko gradivo in zgodbe o krškopoljcu ter seveda tudi stare recepte, po katerih pripravljajo njihove znamenite pujske, ki simbolizirajo blagostanje in srečo.
Projekt Črno belo bogastvo s Krškega polja je sofinanciran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, skupna vrednost je 126 tisoč evrov, potekal pa bo vse do jeseni. Zagnani partnerji verjamejo, da bodo povečali prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohranili pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbudili razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča
Prašiček je po starih običajih in navadah simboliziral bogastvo, srečo, obilje in zadovoljstvo, zato se mu v projektu Črno belo bogastvo s Krškega polja poklonijo na god sv. Antona Puščavnika, tudi prašičkarja, zavetnika živinorejcev namreč, to je 17. januarja goduje, ko so predniki priprošali za njegovo zdravje in dobro rast. Črno beli prašiček je avtohtona slovenska pasma, ki jo danes redijo po celi državi. Predsednica Društva rejcev krškopoljca Martina Ivanšek poudarja, da so uspešni prenovili blagovno znamko in organizirali tečaj predelave mesa.
"Rejci smo povezani v to društvo tako, da ohranjamo našo avtohtono pasmo. Poskušamo jo dobro promovirati in jo spraviti na krožnike v gostinsko ponudbo. S tem, ko pride krožnik s krškopoljcem na mizo, bo marsikdo spoznal, da je edinstven in nekaj posebnega."
Krškopoljski prašiček je tudi pomemben del posavske kulturne dediščine. Tudi Posavski muzej Brežice sodeluje, brska po zgodovini, zbira fotografsko gradivo in zgodbe o krškopoljcu ter seveda tudi stare recepte, po katerih pripravljajo njihove znamenite pujske, ki simbolizirajo blagostanje in srečo.
Projekt Črno belo bogastvo s Krškega polja je sofinanciran z Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, skupna vrednost je 126 tisoč evrov, potekal pa bo vse do jeseni. Zagnani partnerji verjamejo, da bodo povečali prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohranili pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbudili razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe.
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija
Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.
Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.
Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.
Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Neveljaven email naslov