Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Po novejših podatkih raziskave o poslušanosti radio posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15. in 85. letom starosti
V teh dneh, 13. februarja, obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga je razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki?
Danijel Vrbec iz Službe za programski kontroling RTV Slovenija poudarja, da po novejših podatkih raziskave o poslušanosti podjetja Mediana (Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let) posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15 in 85. letom starosti.
"Za osrednji radijski termin, ko posluša radio največ ljudi veljata jutranji in pa dopoldanski čas, ko radio posluša vsak dan v povprečju tudi 30 % Slovencev – do poznega popoldneva se to število poslušalcev že prepolovi. Se pravi, da veliko ljudi posluša radio na poti v službo in tudi na delovnem mestu. S tega vidika bi pričakovali, da bo v obdobju koronavirusa in ukrepov, v skladu s katerimi je večje število Slovencev ostalo doma, poslušanost na račun televizije in spleta padla, vendar tega Medianina raziskava ne potrjuje. Poslušanost Radia je bila v jutranjem in dopoldanskem času v letu 2020 višja kot v prejšnjih dveh letih. Poslušanje radia je navada, ki so jo ljudje zadržali kljub temu, da so številni delali od doma."
Ob tem lahko izpostavimo predvsem, da se je v času koronavirusa pokazal pomen javnega RTV servisa, saj podatki vedno znova kažejo, da številni ljudje v času izrednih razmer najbolj zaupajo prav javnemu mediju. Vrbec dodaja:
"Raziskava, ki jo je v prvem valu za RTV Slovenija izvedlo podjetje Mediana (Mediana, april 2020, velikost vzorca: 702, starost: nad 15 let), je pokazala, da zadovoljstvo rednih uporabnikov vsebin RTV Slovenija presega 80 % na vseh treh platformah (televizija, radio in splet), pri čemer je s posredovanjem informacij na prvih dveh nacionalnih radijskih programih zadovoljnih preko 85 % vprašanih."
Po zadnjih podatkih dostopa do informacij preko spleta dobrih 1,1 milijona Slovencev. Gre za trend vztrajno raste (vir: MOSS). Prav tako trenutno raste doseg televizije, ki jo vsak dan v povprečju spremlja blizu 1,5 milijona Slovencev (vir: AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta). Radio pa po zadnjih podatkih spremlja blizu 1,3 milijona Slovencev (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let). Tako da, ja, Radio je še vedno zelo pomemben akter na medijskem trgu.
Podatki poslušanosti potrjujejo, da mnogi še vedno dobijo oz. iščejo prvo informacijo preko radia, saj poslušanost programov Radia Slovenija v času koronavirusa raste – po raziskavi Mediana RM več kot 56.000 novih dnevnih poslušalcev glede na leto 2018. Prav tako njihov pomen na medijskem trgu, saj po raziskavi Radiometrija (Media Pool, velikost vzorca cca. 7.500 posameznikov mesečno, starost 10-75 let) vsak teden posluša programe Radia Slovenija celo več kot 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.
Radio Prvi je v letu 2020 dosegel največjo rast dnevnega dosega med vsemi slovenskimi radijskimi programi ter hkrati tako dosegel tudi svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Poleg tega je bil Val 202 več kot pol leta 2020 najbolje poslušani radijski program v Sloveniji in je prav tako dosegel svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Enak desetletni rekord je dosegel tudi Ars, močno pa sta se svojim rekordnim dosegom približala tudi Radio Koper in Radio Maribor (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let).
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Po novejših podatkih raziskave o poslušanosti radio posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15. in 85. letom starosti
V teh dneh, 13. februarja, obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga je razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki?
Danijel Vrbec iz Službe za programski kontroling RTV Slovenija poudarja, da po novejših podatkih raziskave o poslušanosti podjetja Mediana (Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let) posluša vsak teden v povprečju slabih 90 % Slovencev oz. več kot 1,5 milijona prebivalcev Slovenije med 15 in 85. letom starosti.
"Za osrednji radijski termin, ko posluša radio največ ljudi veljata jutranji in pa dopoldanski čas, ko radio posluša vsak dan v povprečju tudi 30 % Slovencev – do poznega popoldneva se to število poslušalcev že prepolovi. Se pravi, da veliko ljudi posluša radio na poti v službo in tudi na delovnem mestu. S tega vidika bi pričakovali, da bo v obdobju koronavirusa in ukrepov, v skladu s katerimi je večje število Slovencev ostalo doma, poslušanost na račun televizije in spleta padla, vendar tega Medianina raziskava ne potrjuje. Poslušanost Radia je bila v jutranjem in dopoldanskem času v letu 2020 višja kot v prejšnjih dveh letih. Poslušanje radia je navada, ki so jo ljudje zadržali kljub temu, da so številni delali od doma."
Ob tem lahko izpostavimo predvsem, da se je v času koronavirusa pokazal pomen javnega RTV servisa, saj podatki vedno znova kažejo, da številni ljudje v času izrednih razmer najbolj zaupajo prav javnemu mediju. Vrbec dodaja:
"Raziskava, ki jo je v prvem valu za RTV Slovenija izvedlo podjetje Mediana (Mediana, april 2020, velikost vzorca: 702, starost: nad 15 let), je pokazala, da zadovoljstvo rednih uporabnikov vsebin RTV Slovenija presega 80 % na vseh treh platformah (televizija, radio in splet), pri čemer je s posredovanjem informacij na prvih dveh nacionalnih radijskih programih zadovoljnih preko 85 % vprašanih."
Po zadnjih podatkih dostopa do informacij preko spleta dobrih 1,1 milijona Slovencev. Gre za trend vztrajno raste (vir: MOSS). Prav tako trenutno raste doseg televizije, ki jo vsak dan v povprečju spremlja blizu 1,5 milijona Slovencev (vir: AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta). Radio pa po zadnjih podatkih spremlja blizu 1,3 milijona Slovencev (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let). Tako da, ja, Radio je še vedno zelo pomemben akter na medijskem trgu.
Podatki poslušanosti potrjujejo, da mnogi še vedno dobijo oz. iščejo prvo informacijo preko radia, saj poslušanost programov Radia Slovenija v času koronavirusa raste – po raziskavi Mediana RM več kot 56.000 novih dnevnih poslušalcev glede na leto 2018. Prav tako njihov pomen na medijskem trgu, saj po raziskavi Radiometrija (Media Pool, velikost vzorca cca. 7.500 posameznikov mesečno, starost 10-75 let) vsak teden posluša programe Radia Slovenija celo več kot 40 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije.
Radio Prvi je v letu 2020 dosegel največjo rast dnevnega dosega med vsemi slovenskimi radijskimi programi ter hkrati tako dosegel tudi svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Poleg tega je bil Val 202 več kot pol leta 2020 najbolje poslušani radijski program v Sloveniji in je prav tako dosegel svoj najvišji dnevni doseg v zadnjih (najmanj) desetih letih. Enak desetletni rekord je dosegel tudi Ars, močno pa sta se svojim rekordnim dosegom približala tudi Radio Koper in Radio Maribor (vir: Mediana RM, velikost vzorca cca. 4.800 posameznikov mesečno, starost 15-85 let).
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Na javnem kopališču v Slovenskih konjicah so pripravili jubilejni 20. mednarodni dogodek Dan brez vozička. To akcijo so poimenovali tudi »Voda vzame, voda vrne«. Za ljudi z gibalnimi ovirami so namreč začeli prirejati potapljaške tečaje, ob tem tudi opozarjajo, da je pri skokih v vodo treba biti previden. V zadnjem obdobju so dogajanje razširili. Lani so vodne aktivnosti prvič omogočili tudi starostnikom, letos pa še ljudem z motnjami v duševnem razvoju.
Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov