Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

05.03.2021

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn

Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:

"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."

Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:

"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."

Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.


23.07.2019

»Če ličila in videz niso takšni, kot si jih je dekle zamislilo, lahko tisti dan tudi ne gre v šolo«

Čeprav pogosto pravimo, da smo zasvojeni z nečim, moramo biti pri uporabi te besede previdni. Terapevt in vodja ambulante za zdravljenje nekemične zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici Miha Kramli pojasni razliko: »Od tehnologije bomo vse bolj odvisni – ta nam na primer omogoča plačevanje položnic prek telefona, kadar pa človek začne opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, zato da več časa preživi na, recimo, družabnih omrežjih, takrat je čas za alarm.«


23.07.2019

V vročini zmanjšana produktivnost, kako lahko prilagodimo poslovna oblačila?

Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.


23.07.2019

Prve blagajne so nastale na Divjem zahodu

Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


23.07.2019

Prve blagajne so nastale na Divjem zahodu

Ivan Kompan, nekoč finomehanik, danes pa upokojenec ter strasten zbiratelj pisalnih strojev in register blagajn, ima v svoji bogati zbirki okoli 180 strojev. Gre za stroje, ki so jih uporabljali v bankah, pisarnah, trgovinah pa tudi v salonih na Divjem Zahodu! Najstarejša register blagajna, ki jo ima, je stara kar 134 let. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.


22.07.2019

Vojska na meji: militarizacija ali dobrodošla pomoč pri nadzoru?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.07.2019

»Nekoč sem delal 49 dni zapored, nisem vedel ne, kdaj je noč, kdaj dan«

Delavci v turizmu in gostinstvu so za Prvi spregovorili o razmerah v tej panogi.


22.07.2019

Kljub prepričljivi zmagi Zelenski potrebuje zaveznike

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.


22.07.2019

Kljub prepričljivi zmagi Zelenski potrebuje zaveznike

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Ukrajini v nedeljo je glede na skoraj tretjino preštetih glasov slavila stranka Služabnik naroda predsednika države Volodimirja Zelenskega, ki je prejela skoraj 42 odstotkov glasov. Vstop v parlament je uspel še štirim drugim strankam, med njimi novinki Glas.


22.07.2019

"Življenje novinarja v Turčiji je naporno"

Jutranji pogovor z dopisnivo Karmen Švegl.


21.07.2019

Registrske tablice

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.07.2019

Pogovor z Janezom Lenarčičem

Dva dni potem, ko ga je predsednik vlade predstavil kot kandidata za evropskega komisarja, je Janez Lenarčič stopil pred novinarje v Bruslju. Kot za Slovenijo izjemno zanimive je med drugim izpostavil okolje in raziskave in regionalno politiko. Izrazil je upanje, da ga bo predsednica komisije presojala po strokovnosti in sposobnosti, čeprav išče ženske. Ne glede na domače očitke, med drugim o nepolitičnosti, pa v evropskem parlamentu upa na podporo vseh poslancev iz Slovenije.


19.07.2019

Dražje dopolnilno zdravstveno zavarovanje; bo politika držala obljubo in ga ukinila?

Vodstvo Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je danes sporočilo, da bodo s 1. septembrom zvišali premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz sedanjih 31,97 evra na 35,67 evra, kar je za skoraj 4 evre višja premija. Dvig premij je pričakovati tudi v zavarovalnicah Triglav in Adriatic, čeprav ta hip pravijo, da le pozorno spremljajo rezultate. Če bo zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej dražil storitve, bodo višje cene premij, najverjetneje potrebne, še dodajajo. Ob tem sicer ne gre spregledati, da je letni dobiček zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja najmanj 50 milijonov evrov. Prav na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju oziroma njegovi ukinitvi si politika sicer že nekaj časa nabira politične točke. Zato smo pogledali tudi v koalicijski sporazum in preverili, kaj tam piše glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.


19.07.2019

Prvič v Sloveniji: brezplačne počitnice v zameno za druženje s starostniki

48 kvadratnih metrov velik apartma za dve osebi s kuhinjo, predprostorom, dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico in balkonom v neposredni bližini znanih turističnih točk: Podpeškega jezera, Svete Ane in Rakitne. V najem apartmaja je vključena prehrana, čiščenje in paket terapevtskih storitev. In cena za petdnevni najem v poletnih mesecih? Zgolj tri ure dela na dan. Gre za poseben pilotni projekt, ki so se ga lotili streljaj od prestolnice v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Torej v enem od osmih takšnih centrov oziroma zasebnih socialnovarstvenih zavodov s koncesijo pri nas.


19.07.2019

Spomini na prenos pristanka na Luni

Naš novinar Tomaž Gerden o tem, kako se je kot otrok ponoči pretihotapil pred televizor, da bi gledal prenos pristanka na Luni


18.07.2019

Dopustovanje v varstveno-delovnih centrih po Sloveniji

Varstveno-delovni centri po Sloveniji združujejo 4000 odraslih oseb s posebnimi potrebami, med njimi je okoli 85 odstotkov tam le v dnevnem varstvu. Omogočajo dnevno, do 8-urno varstvo, pa tudi institucionalno bivanje v bivalnih enotah odraslim osebam s posebnimi potrebami. Poletje je čas za aktivnosti, za katere jim med letom zmanjka časa, dneve v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar Ljubljana pa krajšajo tudi prostovoljci, med njimi je že pol leta prostovoljka iz Španije.


17.07.2019

Na Balkan po visokotehnološke kadre

Irena Jakša Zupančič o vstopu tehnoloških podjetij na balkanski trg.


17.07.2019

Alternativne metode zdravljenja tudi v veterini

V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije. Kljub odporu uradne humane in veterinarske medicine, si alternativne metode zdravljenja, kot so homeopatija, akupunktura, bioresonanca, uporaba eteričnih olj in druge komplementarne metode počasi utirajo pot v prakso. V Sloveniji smo dobili prvo generacijo petnajstih veterinarjev, ki so končali 4-letni podiplomski študij homeopatije po mednarodnih smernicah IAVH. Veterinarska zbornica te metode uradno priznava. Rezultati kombiniranja širše palete znanj v praski so dobri. Veterinarska fakulteta, kot najpomembnejša izobraževalna institucija na področju veterine pri nas pa je do njih odklonilna.


17.07.2019

"Spitzenkompromis"

Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.


14.07.2019

Nedeljsko jutro - Slapovi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.07.2019

Pričakujemo lahko porast sovražnega govora

Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.


Stran 149 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov