Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost. To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar smo popoldanski program 21. marca posvetili poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva in razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu. Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, smo preverjali v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Pred naš mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: naslovnica Pesmi štirih (Goran Dekleva)
Ob svetovnem dnevu poezije skušamo natančneje določiti mesto, ki ga na pobočju slovenskega Parnasa zavzemajo Kovič, Menart, Pavček in Zlobec
Leta 1999 je UNESCO razglasil 21. marec – sicer prvi dan pomladi na severni hemisferi – za svetovni dan poezije. To so pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo storili v prepričanju, da je prav pesniška umetnost tista, ki razkriva, da prav vsi ljudje – ne glede na to, na kateri celini živimo, v katerega boga verjamemo ali koliko imamo pod palcem – delimo ista občutja in si zastavljamo ista vprašanja o skrivnostih bivanja. Prav ob letošnjem svetovnem dnevu poezije pa je UNESCO-va generalna direktorica Audrey Azoulay v posebni izjavi še zapisala, da se skoraj nič ne more meriti z močjo dobro napisane pesmi, ko iščemo načine, kako povezati sicer močno heterogeno človeštvo v eno samo skupnost.
To prepričanje delimo tudi na Prvem, spričo česar nedeljski popoldanski program posvečamo poeziji. Za rdečo nit pa smo si izbrali pomladansko intonirane pesmi štirih priljubljenih, malodane ponarodelih pesnikov, ki so v težkih letih po drugi svetovni vojni pomagali preobrniti razvojni lok sodobnega slovenskega pesništva, razjasniti njegov dotlej nekoliko mrki obraz. Tu seveda govorimo o Kajetanu Koviču, Janezu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu.
Kakšno mesto na pobočju slovenskega Parnasa torej pripada avtorjem legendarne zbirke Pesmi štirih? V čem so si pravzaprav podobni in kako se njihove poetike med seboj vendarle tudi razlikujejo ter kakšen je njihov odnos do narave, preverjamo v pogovoru z vrhunsko poznavalko povojnega slovenskega pesništva, literarno zgodovinarko, dr. Ireno Novak Popov. Za dobro mero pa vam v branje v kronološkem redu od najstarejše do nanovejše ponujamo še štiri njihove izvrstne pesmi, vse po vrsti motivno-tematsko povezane s pomladjo.
Janez Menart: SVITANICA
Sivkasto nebo,
z vzhoda mlečni sij;
majska noč; topló,
ura blizu tri.
Prej sem bil še tam,
zdajle hodim tod.
Preden vstane dan
bom nekje drugod.
Bledih zvezd sijaj,
cesta brez luči ...
Vendar grem. Le kaj
vodi me v temi?
Mar nagon duhá,
ali zakon cest,
ali skrita sla,
ali pesem zvezd?
Res je le: nebo,
z vzhoda mlečni sij,
majska noč, topló,
ura blizu tri.
(Prva jesen, 1955)
Ciril Zlobec: KOT BELI PELIKANOV VRAT
Dražljivi mir pomladi se naselil
je v mlado brst in v tvoje sanje,
v bridkosti sklonjene nad staro rano
kot beli pelikanov vrat.
Spomini, mehkokrile lastovice,
v veselih vračajo se jatah
iz krajev, kjer njih krilom moč je dahnil
tvoj prvič potešêni smeh.
Molče pregnana ali zablodela
v te jate radostnih selivk,
zdaj z njimi vrača se ljubezen moja,
ne trudna, trdna od poti.
In čaka, kdaj svoj beli vrat zravnale
v pričakovanju bodo tvoje sanje,
da v rani, ki nekoč jo je odprla,
za vselej si pripne svoj dom.
(Najina oaza, 1964)
Tone Pavček: SPOMLADANSKA PIJANOST
Spet hodi veter pomladanski z mano
po pločnikih in jezen sili stran
z asfaltne treznosti nazaj v pijanost
akacij, brez in bukev in platan,
med regrat, redkvice, radič, med rožno
razkošje brstov zelenečih trt,
ko vse je v vse odprto in vse možno
in pred življenjem se umika smrt.
In spet strmim, kako neznaten hrošček
sesá samoumevno listu sok,
kako na oljkah tudi polsuh košček
hosana vzklika, in spet prste rok
ščemeča sla po božanju mravljinči,
da smejem se kot razuzdani Pan,
ko gre naproti mi, da me izniči
kot jedra ženska ta pomladni dan.
(Temna zarja, 1996)
Kajetan Kovič: APRIL
Ko Bog počival je po dneh stvarjenja
in po storjenem se razgledoval,
je bil njegov pogled poln zadoščenja
uprt v drevo, človeka in žival.
Stvari so se učile zgodnje rabe.
Neuk oblak je jadral čez nebo,
ves nov in hkrati kot bi iz pozabe
nekoč že viden vračal se v oko.
Pod jablan žametnimi baldahini
je prvi par imel svoj domicil.
Nad njima risale so se v modrini
temne vijuge lastovičjih kril
in po svileni travnati blazini
so tekli zajci svetli kot april.
(Vse poti so, 2009)
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
S posledicami pandemije se spopadajo številna podjetja v Sloveniji. Evropska komisija je sicer napovedala, da naj bi slovensko gospodarstvo prišlo na raven pred pandemijo leta 2022. Tudi v žirovski družbi Poclain Hydraulics, ki je trinajst let v večinski francoski lasti, čutijo nova nihanja na evropskem trgu, obenem pa tudi spodbudna oživljanja pri globalnih kupcih. Pogovor z direktorjem Alešem Bizjakom.
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
V petkovem dopoldnevu smo gostili ministra za zdravje, Tomaža Gantarja. O dinamiki poteka epidemije, o zmogljivosti zdravstvenega sistema, o politiki testiranja, o založenosti s testi ter načini nabave ter o nagrajevanju zdravstvenih delavcev, ki so preobremenjeni in ki zaradi izpostavljenosti virusu delajo v nevarnih razmerah, se je z njim pogovarjala Helena Lovinčič.
Aktualna dogajanja in negotove razmere, ki jih s seboj prinaša drugi val epidemije, v mnogih ljudeh krepijo občutke negotovosti, nemoči in izgube nadzora. Nekateri ljudje se lažje soočajo z izzivi, nekaterim pa predstavlja aktualna situacija realno grožnjo z vidika izgube zdravja, zaposlitve, socialno-ekonomskega preživetja. Že obstoječe težave lahko postanejo za posameznike v prihodnje še težje obvladljive. Pred dnevi je bil vzpostavljen telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji COVID-19. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 24 ur na dan, vse dni v tednu, strokovno pomoč nudijo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Telefon je nastal v sodelovanju s številnimi organizacijami, ki so že v prvem valu nudile telefonsko pomoč. Tokrat so se povezale v telefon s skupno številko.
Danes Romi po svetu obeležujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga obeležili leta 2008, ko je izšel prvi romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Sandi Horvat, ki na našem programu pripravlja romsko oddajo Naše poti, se je o novodobnih izzivih romskega jezika pogovarjal z jezikoslovko, eno prvih izobraženih Rominj pri nas, Samanto Baranjo, ki za omenjeno oddajo vsak mesec pripravlja tudi posebno rubriko, namenjeno romskemu jeziku. Ta pravi, da romski jezik, kljub temu, da v Evropi živi okoli petnajst milijonov Romov, izumira.
Avstrijski parlament bo na izrednem zasedanju razpravljal o ponedeljkovem terorističnem napadu na Dunaju, v katerem so umrle štiri osebe, več je bilo ranjenih. Policija je napadalca, 20-letnega simpatizerja Islamske države, rojenega v Avstriji, sicer pa po rodu Albanca iz Severne Makedonije, ubila. Miha Lampreht se je z dr. Primožem Šterbencem, velikim poznavalcem islamskega sveta, pogovarjal o razlogih za stopnjevani islamski radikalizem tako v Avstriji kot v Franciji, o morebitnem trku civilizacij in o vprašanjih neposredne varnostne ogroženosti Slovenije zaradi dunajskih dogodkov.
Želja po obsežnejšem glasbeno-scenskem projektu za otroke je na Prvem tlela že dlje časa, do realizacije pa je končno prišlo v sezoni 2018/2019. Nastala je nova kantata, ki je premiero doživela v mesecu aprilu lanskega leta. Pod besedila in scenarij se je podpisala Barbara Gregorič Gorenc, ki je znana po malce zahtevnejših besedilih za otroke, glasbeni del je prevzel Matevž Goršič. Ilustracije, ki pomagajo otrokom zgodbo spremljati še bolj doživeto, je ustvarila Andreja Gregorič. V pripravi je tudi notna zbirka, ki bo kmalu na voljo v digitalni obliki kot zapis pesmi s klavirsko spremljavo in veznim besedilom za morebitno šolsko predstavo.
Že peto leto zapored je direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič povabila na vseslovensko akcijo izdelovanja novoletnih čestitk za starejše, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Letos se na vse obrača s prav posebno željo. "V teh posebnih časih, ki res niso naklonjeni starejšim v domovih in centrih, bi rada razveselila prav vse starostnike, zato si iskreno želim zbrati 21 tisoč voščil. Lahko nam pošljete voščilnico, napišete kratko pismo ali kaj narišete. Pomembno je, da je napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive." Pisma lahko pošljete na naslov: Ana Petrič DEOS Center starejših Notranje Gorice Gmajna 7 1357 Notranje Gorice PRIPIS: Mala pozornost za veliko veselje
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vrh stroke družinske medicine se je v javnosti oglasil z izjavo o zavezanosti pacientom, večji dostopnosti zdravnikov in javnemu zdravstvu kljub temu, da se je delo 900 slovenskih družinskih zdravnikov spremenilo zaradi epidemije koronavirusa. Čeprav so ambulante videti prazne in čeprav je videti, da se ukvarjajo samo z boleznijo covid-19, v resnici delajo več kot kadarkoli. O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico Neno Kopčavar Guček, ki je najprej povedala, zakaj so se odločili, da se s svojimi težavami v času korone obrnejo na javnost.
Po grozljivi noči so prebivalci Dunaja prestrašeni. Večina ni zapustila svojih domov, nekateri se vanje sploh še niso vrnili. Na Dunaju živi in študira veliko Slovencev, med njimi je tudi študent Jure Pišek, ki na Dunaju študira kitaro. Kako je včeraj doživljal dogajanje v centru mesta je zaupal Marku Rozmanu. Luka Robida pa se je o razsežnosti napadov pogovarjal s profesorjem s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Iztokom Prezljem.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je na 100 tisoč prebivalcev okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Največ okuženih je še vedno v Kranju, v Železnikih pa so zabeležili največ okužb na število prebivalcev. Tam so se okužbe tudi zelo hitro širile. Strokovnjaki pa si postavljajo vprašanje, zakaj je ravno Gorenjska najbolj obremenjena regija.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Kmalu po prvem valu epidemije so v javnost prišli zaskrbljujoči rezultati raziskave Fakultete za šport o velikem padcu telesne pripravljenosti slovenskih otrok. Prav tako je marsikdo, ki je epidemijo preživel predvsem med 4 stenami in na kavču, ugotovil, da se mu je telesna kondicija zelo hitro precej zmanjšala. Že takrat so strokovnjaki, tako tisti s področja medicine kot tisti s področja telesne aktivnosti, opozarjali, da moramo tudi v času epidemije poskrbeti za redno gibanje in vzdrževanje kondicije. Tudi ta namreč vpliva na to, kako uspešno se bomo spopadli z morebitno okužbo.Več v pogovoru Andreje Čokl z doc. dr. Vedranom Hadžićem, dr. med., s Fakultete za šport.
Veliko različnih praznovaj in obletnic je bilo letos že prestavljenih, odpovedanih ali izpeljanih prek spleta. Tudi slovenski etnologi, ki v teh dneh praznujejo 45 let delovanja Slovenskega etnološkega društva, so morali praznovanje nekoliko prilagoditi, a dobre volje ni manjkalo. Andreja Čokl je poklicala predsednico društva Alenko Černelič Krošelj.
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Neveljaven email naslov